24. člen
(elektromagnetna okolja)
(1)
Elektromagnetna okolja so razvrščena v razred E1, E2 ali E3, kakor je navedeno v nadaljevanju, če ni v ustreznih poglavjih priloge I za posamezna merila določeno drugače.
(2)
V razred E1 se uvrščajo merila, ki se uporabljajo na lokacijah z elektromagnetnimi motnjami, podobnimi tistim v stanovanjskih in poslovnih stavbah ter v objektih lahke industrije.
(3)
V razred E2 se uvrščajo merila, ki se uporabljajo na lokacijah z elektromagnetnimi motnjami, podobnimi tistim v drugih industrijskih objektih.
(4)
V razred E3 se uvrščajo merila, ki se napajajo iz akumulatorja vozila. Ta merila morajo biti skladna z zahtevami za razred E2 in dodatnimi zahtevami glede:
-
padcev napetosti, ki jih povzroča napajanje zaganjalnikov motorjev z notranjim zgorevanjem,
-
prehodnih pojavov ob izpadu bremena, ki se pojavijo, kadar se izpraznjeni akumulator odklopi pri delujočem motorju.
(5)
V zvezi z elektromagnetnimi okolji je treba upoštevati naslednje vplivne veličine:
-
prekinitve napetosti,
-
kratkotrajne upade napetosti,
-
napetostne prehodne pojave na napajalnih in/ali signalnih vodih,
-
elektrostatične razelektritve,
-
radiofrekvenčna elektromagnetna polja,
-
inducirana radiofrekvenčna elektromagnetna polja na napajalnih in/ali signalnih vodih in
-
napetostne udare na napajalnih vodih in/ali signalnih vodih.
(6)
Druge vplivne veličine, ki jih je treba upoštevati, kadar je to primerno, so:
-
spremembe napetosti,
-
spremembe omrežne frekvence,
-
magnetna polja omrežne frekvence in
-
vsako drugo veličino, ki bi lahko znatno vplivala na točnost merila.