105. člen
(Opravljanje obdavčene in oproščene dejavnosti)
(1)
Davčni zavezanec iz prvega odstavka 65. člena ZDDV-1 lahko uporabi eno od naslednjih možnosti:
(2)
Davčni zavezanec, ki opravlja deloma oproščeno deloma pa obdavčeno dejavnost in v zvezi z obdavčeno dejavnostjo prejema plačila, ki ne predstavljajo plačila za opravljen promet blaga oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije), teh plačil ne vključi v izračun odbitnega deleža, če zagotovi podatke na način iz prve alineje prvega odstavka tega člena.
(3)
Razdelitev zaračunanega DDV na del, ki se sme odbiti, in na del, ki se ne sme odbiti, mora davčni zavezanec opraviti pred predložitvijo obračuna DDV.
(4)
Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje je koledarski mesec, ustrezno popravi nastale razlike med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža preteklega leta in odbitkom DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež preteklega leta v davčnem obračunu za mesec februar tekočega leta. Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje je koledarsko trimesečje, pa nastale razlike popravi v davčnem obračunu za prvo davčno obdobje tekočega leta.
(5)
Davčni zavezanec lahko v mesecu januarju tekočega leta za določitev zneska DDV, ki ga sme odbiti, začasno uporabi začasni odbitni delež iz preteklega leta.
(6)
Če je davčni zavezanec med letom, za katerega ugotavlja dejanski odbitni delež, spremenil način vodenja knjigovodstva in je zaradi tega uporabljal več začasnih odbitnih deležev, ugotovi prav toliko dejanskih odbitnih deležev in izračunane popravke, ki jih ugotovi v mesecu februarju, upošteva v mesečnem oziroma trimesečnem obračunu DDV tekočega leta.
(7)
Davčni zavezanec, ki opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, za katero določa znesek odbitka DDV z odbitnim deležem in med letom začne v celoti opravljati samo obdavčeno ali v celoti samo oproščeno dejavnost, lahko preneha določati znesek odbitka DDV z odbitnim deležem v davčnem obdobju, v katerem v celoti začne opravljati samo obdavčeno ali samo oproščeno dejavnost.
(8)
Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka mora odbitni delež, ki ga je kot začasnega uporabljal pri določitvi zneska odbitka DDV v davčnih obdobjih, ko še ni v celoti začel opravljati obdavčene ali v celoti oproščene dejavnosti, dokončno določiti po stanju na zadnji dan koledarskega leta, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, in sicer za davčna obdobja, ko je uporabljal začasni odbitni delež. Nastale razlike med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež, ustrezno popravi v davčnem obdobju, iz četrtega odstavka tega člena.
(9)
Davčni zavezanec, ki preneha opravljati dejavnost, ali davčni zavezanec, ki mu preneha identifikacija za namene DDV na podlagi odločbe davčnega organa med koledarskim letom, v katerem je ugotavljal začasni odbitni delež, ugotovi dejanski odbitni delež na dan, preden je prenehal opravljati dejavnost, oziroma na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV. Nastale razlike med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi ga smel odbiti glede na dejanski odbitni delež se upoštevajo v obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem je davčni zavezanec prenehal opravljati dejavnost, oziroma v davčnem obdobju, v katerem je davčnemu zavezancu prenehala identifikacija za namene DDV.