39. člen
(Finančne storitve)
(1)
Davčna osnova za obračun DDV od storitev izterjave dolgov je vse, kar davčni zavezanec, ki opravi izterjavo, prejme za plačilo.
(2)
Davčna osnova za obračun DDV od storitev faktoringa (pravi in nepravi faktoring) je enaka znesku (diskont, stroški, provizija), ki ga davčni zavezanec, prevzemnik terjatve (faktor), zaračuna upniku, razen zamudnih obresti.
(3)
Davčna osnova za obračun DDV od storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji je plačilo (provizija), ne glede na to, na kakšen način je plačilo dogovorjeno.
(4)
Davčna osnova za obračun DDV od storitev odkupa zapadlih in nezapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nje je enaka znesku, ki ga davčni zavezanec, ki je prevzemnik terjatve, izterja nad zneskom, plačanim upniku, v kolikor ta znesek predstavlja plačilo za opravljeno storitev, razen zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti.
(5)
Pri finančnem najemu obresti in drugih stroškov financiranja ni treba vštevati v davčno osnovo blaga, če sta dobava blaga in odobritev financiranja dogovorjeni in obračunani ločeno.