V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.
Obrambni načrt je celota organizacijskih, kadrovskih, materialnih in drugih rešitev, s katerimi se zagotavlja postopen, organiziran in usklajen prehod na delovanje v izrednem in vojnem stanju, načrtuje opravljanje določenih nalog oziroma proizvodnje in storitev v času izvajanja mobilizacije in v vojnem stanju ter določa organizacijo in način dela, tako da se zagotovi nepretrgano opravljanje dejavnosti organa oziroma organizacije. Obrambni načrti morajo biti izdelani tako, da omogočajo uporabo načrtovanih rešitev tudi ob krizah.
2.
Materialna in zdravstvena oskrba je del gospodarske obrambe, s katero se na podlagi izkazanih oziroma ocenjenih potreb zagotavlja oskrba Slovenske vojske, prebivalstva, državnih organov in drugih obrambnih potreb v vojni.
3.
Podpora države gostiteljice je civilna in vojaška pomoč v miru, ob krizah, izrednem stanju in v vojni, ki jo Republika Slovenija kot država gostiteljica nudi zavezniškim silam in organizacijam, ki se nahajajo na ozemlju, v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju ali zračnem prostoru Republike Slovenije, na teh območjih delujejo ali jih prečkajo.
4.
Kriza je, od človeka povzročeno, časovno omejeno stanje, dogodek ali proces v državi ali zunaj nje, ki lahko resno ogrozi nacionalno varnost oziroma povzroči nastanek izrednega stanja, ni pa ga mogoče obvladati z običajnimi sredstvi, ampak je za zagotavljanje nacionalne varnosti treba angažirati mehanizme kriznega upravljanja.
5.
Krizno upravljanje je enoten sistem organizacije, postopkov, aktivnosti in ukrepov kriznega upravljanja z namenom učinkovitega obvladovanja krize.
6.
Civilno krizno načrtovanje je skupek aktivnosti za zaščito države pred učinki v nacionalnem in mednarodnem okolju, s katerimi se zagotavlja organizirano sodelovanje med obrambnim in varnostnim sistemom ter sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.