Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj

Nadzorovana območja so tista, kjer:

lahko letna efektivna doza za posameznega delavca preseže 6 mSv,

lahko letna ekvivalentna doza za očesne leče preseže 45 mSv,

lahko letna ekvivalentna doza za dlani, roke, podlakti ali kožo preseže 150 mSv,

je povprečna hitrost doze v 8 urah večja od ali enaka 3 µSv/h,

je največja trenutna hitrost doze večja od ali enaka 60 µSv/h,

obstaja nevarnost razširjanja radioaktivnih snovi, ki bi povzročile kontaminacijo nad predpisanimi mejami ali

se izvajajo radioterapevtski posegi.

Delodajalec mora v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji iz 27. člena ZVISJV (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji) določiti meje nadzorovanega območja in ga, kjer je to mogoče in smiselno, fizično, sicer pa na drug ustrezen način, ločiti od ostalih območij. Če gre za premični vir sevanja, razmeji nadzorovana območja delodajalec na način, ki je najprimernejši glede na dane okoliščine in čas, v katerem vir sevanja deluje. Razmejitev nadzorovanih območij mora biti vključena v oceno varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji iz 24. člena ZVISJV (v nadaljnjem besedilu: ocena varstva izpostavljenih delavcev).

Delodajalec mora zagotoviti pisne postopke za nadzorovanje nadzorovanega območja. Če gre za premični vir, mora delodajalec voditi evidenco nadzorovanih območij.

Delodajalec mora na robu nadzorovanega območja in na drugih primernih vidnih mestih namestiti oznake, ki opozarjajo na nadzorovano območje, nevarnost sevanja, lastnosti vira v tem območju in tveganje povezano s tem virom. Osnovni simbol, s katerim se opozarja na nevarnost sevanja je določen v predpisu, ki določa pravila ravnanja in pogoje za uporabo posameznih virov sevanja ter ukrepe sevalne varnosti, ki jih morajo izvajati uporabniki virov sevanja.