Uporaba novega aditiva je dovoljena, če namen uporabe novega aditiva, v skladu s prejšnjim členom ustreza najmanj enemu od namenov, določenih v točkah od a) do d) in kadar to ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki so ekonomsko in tehnološko izvedljiva in ne predstavljajo nevarnosti za zdravje potrošnika.
Nameni za uporabo aditiva so:
a)
da se ohrani hranilna vrednost živila, pri čemer je vsako namerno znižanje njihove vrednosti upravičeno le, če živilo ne predstavlja pomembnega dela običajne prehrane ali če je aditiv potreben za proizvodnjo živil za posebne prehranske namene;
b)
da se zagotovi potrebne sestavine ali primesi v živilih za posebne prehranske namene;
c)
da se ohrani kakovost ali obstojnost ali izboljšanje njegove organoleptične lastnosti pod pogojem, da se pri tem ne spremeni narava, sestava ali kakovost živila, ki bi zavajala potrošnika;
d)
da se zagotovi pomoč pri proizvodnji, pridelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, transportu ali hrambi živil pod pogojem, da se aditiv ne uporablja za prikrivanje uporabe neustreznih surovin, vključno nehigienskih tehnoloških postopkov ali praks.