11. člen
OBRESTI
1. Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.
2. Vendar pa se lahko take obresti obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako zaračunani davek ne presega 10 odstotkov bruto zneska obresti.
3. Ne glede na določbe drugega odstavka:
a)
se obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo v zvezi z zadolženostjo vlade te države ali njene politične enote ali lokalne oblasti, pod pogojem, da so obresti v upravičeni lasti rezidenta druge države pogodbenice, obdavčijo samo v tej drugi državi;
b)
se obresti, ki nastanejo v Sloveniji in se plačajo rezidentu Kanade, obdavčijo samo v Kanadi, če se plačajo v zvezi s posojilom, ki ga je odobrila Izvozna razvojna družba, zanj dala garancijo ali ga zavarovala, ali v zvezi s kreditom, ki ga je odobrila Izvozna razvojna družba, zanj dala garancijo ali ga zavarovala;
c)
se obresti, ki nastanejo v Kanadi in se plačajo rezidentu Slovenije, obdavčijo samo v Sloveniji, če se plačajo v zvezi s posojilom, ki ga je odobrila Slovenska izvozna družba, zanj dala garancijo ali ga zavarovala, ali v zvezi s kreditom, ki ga je odobrila Slovenska izvozna družba, zanj dala garancijo ali ga zavarovala, in
d)
se obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, ki je bil ustanovljen in posluje izključno za upravljanje ali zagotavljanje prejemkov po enem ali več pokojninskih, starostnih ali drugih načrtih prejemkov za zaposlene, ne obdavčijo v prvi omenjeni državi pod pogojem, da:
i)
je rezident upravičeni lastnik obresti in je na splošno oproščen davka v drugi državi in
ii)
obresti ne izhajajo iz trgovanja ali poslovanja ali od povezane osebe.
4. Izraz “obresti”, kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek od vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko ali ne, in še posebej dohodek iz državnih vrednostnih papirjev in dohodek iz zadolžnic ali obveznic, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim vrednostnim papirjem, zadolžnicam ali obveznicam, ter dohodek, ki se davčno obravnava enako kot dohodek iz posojenega denarja po zakonodaji države, v kateri dohodek nastane. Vendar pa izraz “obresti” ne vključuje dohodka, obravnavanega v 10. členu. Kazni zaradi zamude pri plačilu se za namene tega člena ne štejejo za obresti.
5. Določbe drugega in tretjega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ali opravlja v tej drugi državi pogodbenici samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej ter je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. oziroma 14. člena, odvisno od primera.
6. Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je plačnik rezident države pogodbenice ali ne, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je nastala zadolžitev, za katero se plačajo obresti, ter take obresti krije taka stalna poslovna enota ali stalna baza, se šteje, da take obresti nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.
7. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek obresti glede na terjatev, za katero se plačajo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer pa je treba upoštevati druge določbe te konvencije.