Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN-A)

Dodajo se novi 106.a, 106.b, 106.c, 106.č, 106.d in 106.e člen, ki se glasijo:

Dnevna delovna obveznost javnega uslužbenca na področju zaščite in reševanja traja največ 12 ur v zaporednih 24 urah, pri čemer se povprečna dnevna delovna obveznost delavca upošteva kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Za delo v izmenah se šteje delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času. Za delo v izmenah se šteje tudi delo, ki se opravlja v turnusu, ko se delo opravlja po razporedu 12 ur, sledi pa mu 24 ali 48 ur počitka, in delo po posebnem razporedu, ko se delo opravlja dopoldne, popoldne in v nočnem času, vendar ne v enakomernem zaporedju. Če se delo opravlja v izmenah ali turnusu, se mora zagotoviti periodična izmenjava izmen.

Javnemu uslužbencu na področju zaščite in reševanja se v primeru izmenskega dela zagotavlja predpisan dnevni in tedenski počitek v minimalnem trajanju v obdobju, ki ne sme biti daljše kot šest mesecev.

Če mora javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja zaradi službenih potreb delati na dan tedenskega počitka, se mu tedenski počitek zagotovi v tekočem ali najkasneje v naslednjem mesecu.

Delo v izmenah se lahko odredi na podlagi odločitve predstojnika tudi zaradi službenih potreb iz četrtega odstavka 105. člena tega zakona kot začasen ukrep, da se zagotovijo nujni pogoji za življenje na prizadetem območju v skladu s tem zakonom oziroma dokler ne preneha potreba po izmenskem delu.

Javnemu uslužbencu na področju zaščite in reševanja, ki opravlja delo v izmenah ali turnusu, pripada nadomestilo stroškov za prehrano v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence, če mu prehrane med delom ni mogoče zagotoviti, pri čemer je nadomestilo stroškov za prehrano za nočno delo višje za 50%.

Če opravljeno delo javnega uslužbenca na področju zaščite in reševanja presega predpisano mesečno oziroma tedensko delovno obveznost, se razlika šteje kot delo preko polnega delovnega časa, ki lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec, če ni bilo mogoče delovnega časa razporediti v skladu s tem zakonom.

Dežurstvo opravlja javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja kot redno ali posebno obliko dela na delovnem mestu ali na drugem vnaprej določenem kraju.

Pripravljenost za delo na domu se ne všteva v število tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti. Če mora javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja v času pripravljenosti za delo dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske oziroma mesečne delovne obveznosti oziroma kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa.

Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja mora na podlagi odločitve predstojnika, ki jo sprejeme samostojno oziroma na zahtevo pristojnega poveljnika Civilne zaščite ali vodje intervencije, nadaljevati z delom, če je med rednim delovnim časom prišlo do naravne ali druge nesreče, pa po izteku rednega delovnega časa izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ni končano. Tako opravljene ure se štejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega časa.

Izraba letnega dopusta se javnemu uslužbencu na področju zaščite in reševanja lahko prekine zaradi službenih potreb v skladu s četrtim odstavkom 105. člena tega zakona. Javni uslužbenec, ki letnega dopusta ni mogel izrabiti zaradi službenih potreb v tekočem koledarskem letu, ga lahko izrabi do 30. junija v naslednjem koledarskem letu.

Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja je dolžan delati v manj ugodnih delovnih pogojih pod vplivom hrupa in vibracij, na kontaminiranem območju, ob prisotnosti aerosolov, plinov, škodljivih kemijskih snovi in drugih nevarnih snovi, če je za izvajanje nalog v takih pogojih usposobljen in ima potrebno osebno varovalno opremo. Če javni uslužbenec nima potrebne osebne varovalne opreme, lahko delo odkloni, mora pa o tem nemudoma obvestiti neposredno nadrejenega.

Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja je dolžan opravljati tudi delo z eksplozivnimi sredstvi in razstrelivi ter nevarnimi snovmi pod pogoji iz prejšnjega odstavka.

Javnemu uslužbencu na področju zaščite in reševanja, ki opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali je razporejen k opravljanju takih nalog v Civilni zaščiti in je med rednim delovnim časom napoten ali pozvan k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči v drug kraj, se v dejansko opravljeno delo šteje tudi čas za prihod na kraj opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči ter čas za povratek z opravljanja nalog.

Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja ima za opravljanje dela iz tega člena pravico do posebnih dodatkov v skladu s splošnimi predpisi.

Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni oziroma pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči v skladu s tem zakonom priznana invalidnost, se razporedi na drugo delovno mesto v ministrstvu ali v drug državni organ, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, oziroma se mu omogoči poklicna rehabilitacija. Pravico do prerazporeditve na delo v okviru organov lokalne skupnosti oziroma poklicne rehabilitacije ima v skladu s tem členom tudi javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja lokalne skupnosti. Če prerazporeditev ni možna oziroma poklicna rehabilitacija ni smotrna, se njegova razporeditev rešuje s smiselno uporabo predpisov, ki urejajo prerazporejanje pripadnikov Slovenske vojske, ki jim je invalidnost priznana zaradi poškodbe ali poklicne bolezni med vojaško službo.

Javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo operativno delo potapljačev ali varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pripada za ohranjanje telesne psihofizične pripravljenosti poleg rednega letnega tudi dodaten dopust 15 dni. Pogoje in način izrabe dodatnega dopusta določi minister. Dodaten dopust v skladu s tem členom pripada tudi potapljačem in pirotehnikom, ki delajo kot poklicni gasilci.

Javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo v skladu s sistemizacijo delovnih mest operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali so razporejeni na opravljanje takih nalog v Civilni zaščiti več kot deset let, pripada za vsako nadaljnje začeto leto dela dodatek za stalnost v višini 0,5% osnovne plače.

Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja, zoper katerega se uveljavlja odškodninska ali kazenska odgovornost zaradi njegovega ravnanja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, ima pravico do brezplačne pravne pomoči, ki mu jo zagotovi pristojni državni organ ali organ lokalne skupnosti.

Pravno pomoč iz prejšnjega odstavka zagotovi javnemu uslužbencu pristojni organ, če oceni, da je javni uslužbenec ravnal v skladu s predpisi in merili stroke pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči. Pravico do brezplačne pravne pomoči ima v skladu s tem členom tudi pripadnik Civilne zaščite oziroma državljan, ki mu je priznan status pripadnika Civilne zaščite v skladu s tem zakonom, ter poklicni gasilec.".