(1)
Enote za prvo pomoč organizirajo:
-
gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče in morajo zato izdelati načrte zaščite in reševanja, eno ekipo na od 50 do 300 zaposlenih delavcev na istem kraju in dodatno ekipo na vsakih nadaljnjih 300 zaposlenih;
-
šole in drugi javni zavodi, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, otroškega, invalidskega in socialnega varstva ter nege starejših občanov, eno ekipo, če imajo več kot 300 otrok, učencev, študentov ali oskrbovanih oseb na istem kraju;
-
občine, ki imajo od 5.000 do 10.000 prebivalcev najmanj eno ekipo in na vsakih nadaljnjih 10.000 prebivalcev še po eno ekipo.
(2)
Občine praviloma organizirajo ekipe za prvo pomoč v dogovoru s pristojno organizacijo Rdečega križa v okviru te organizacije, lahko pa tudi v dogovoru z drugimi nevladnimi organizacijami.
(3)
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje organizira v dogovoru z Rdečim križem Slovenije in drugimi nevladnimi organizacijami ter občinami do 200 ekip za prvo pomoč, ki lahko delujejo na območju cele države.
(4)
Ekipa za prvo pomoč iz prvega odstavka tega člena šteje najmanj tri in ne več kot šest pripadnikov. Po tri ekipe se povezujejo v oddelek in po dva oddelka v vod. V vodu mora biti tudi ena ekipa za prevoz poškodovanih ali obolelih.
(5)
Prva pomoč obsega:
-
dajanje prve pomoči poškodovanim in obolelim;
-
pomoč pri izvajanju triaže;
-
pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih ali obolelih;
-
sodelovanje pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih;
-
sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih;
-
sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.