5. člen
(raba zemljišč)
V ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta so glede na zasedbo oziroma omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje vrste zemljišč:
-
zemljišča v koridorju nadzemnega voda, razen zemljišč stojnih mest stebrov (zemljišča se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje oziroma se na njih izvedejo nove ureditve v skladu z zahtevami državnega lokacijskega načrta, namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe);
-
zemljišča v območjih stojnih mest stebrov, ki so znotraj koridorja daljnovoda; območja stojnih mest stebrov so območja omejene rabe (namenska raba zemljišč, kjer stojijo temelji stebra, se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe);
-
v ureditveno območje državnega lokacijskega načrta so vključene tudi potrebne ureditve dostopnih poti do stebrov, ki so predvidene znotraj koridorja daljnovoda in zunaj njega, in sicer od koridorja daljnovoda do priključka na javno cestno omrežje (zemljišča se po končani gradnji lahko vzpostavijo v prejšnje stanje oziroma se na njih izvedejo nove ureditve v skladu z zahtevami državnega lokacijskega načrta, namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe);
-
zemljišča preostalih ureditev: način urejanja in vzdrževanja gozdnega roba je določen s tremi osnovnimi tipi urejanja, ki so odvisni od konfiguracije terena oziroma geologije, in predstavljajo način krajinskega urejanja na trasi daljnovoda; preostale ureditve so tudi preureditve druge obstoječe infrastrukture zaradi tehničnih zahtev gradnje nadzemnega voda; namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe;
-
zemljišča v nadzorovanem pasu 2 x 40,0 m, ki so z občinskimi prostorskimi akti opredeljena kot 1. območje varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju: namenska raba zemljišč se spremeni tako, da je na njih mogoče izvajati dejavnosti, ki so razvrščene v 2. območje varovanja pred elektromagnetnim sevanjem.