Sodišča morajo hraniti dokumentarno gradivo najmanj toliko časa, kolikor je za posamezno vrsto gradiva določeno v 5. členu tega pravilnika.
Če so v spisu ali listini združene zadeve z različnimi roki za hranjenje, velja najdaljši predpisani rok.
Roki za hranjenje dokumentarnega gradiva, ki so določeni s tem pravilnikom, začnejo teči s 1. januarjem naslednje leto po letu, v katerem se šteje posamezna zadeva za rešeno oziroma je postala pravnomočna.
Za hranjenje knjigovodskih listin in poslovnih knjig veljajo roki za hranjenje, določeni s predpisi s področja računovodstva.
Sodnik ali predsednik senata, ki je obravnaval posamezno zadevo lahko po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, ki ima pravni interes za podaljšanje roka hranjenja, odredi tudi daljši rok hranjenja dokumentarnega gradiva.