36. člen
(davčna izguba in pokrivanje davčne izgube)
(1)
Davčna izguba po tem zakonu je presežek odhodkov nad prihodki, ki so določeni s tem zakonom.
(2)
Davčno izgubo v davčnem obdobju lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih davčnih obdobjih, če zakon ne določa drugače.
(3)
Pri zmanjšanju davčne osnove na račun davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij se davčna osnova najprej zmanjša za davčno izgubo starejšega datuma.
(4)
Zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ v višini 50 % davčne osnove davčnega obdobja.
(5)
Če se v davčnem obdobju lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca neposredno ali posredno spremeni za več kot 50% glede na stanje lastništva na začetku davčnega obdobja, in zavezanec:
1.
že dve leti pred spremembo lastništva ne opravlja dejavnosti; ali
2.
dve leti pred ali po spremembi lastništva bistveno spremeni dejavnost,
drugi odstavek tega člena ne velja za izgube, ki so nastale v letu spremembe lastništva ali v preteklih davčnih obdobjih.
(6)
Če zavezanec bistveno spremeni dejavnost v dveh letih po spremembi lastništva po petem odstavku tega člena, se davčna osnova poveča za že uveljavljene davčne izgube, ki so nastale v letu spremembe lastništva ali v preteklih davčnih obdobjih.
(7)
2. točka petega odstavka tega člena ne velja za zavezanca, ki bistveno spremeni dejavnost zaradi ohranjanja delovnih mest ali sanacije poslovanja.