1. Kadar oseba meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na sredstva, ki jih ji omogoča notranje pravo teh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njen primer nanaša na prvi odstavek 25. člena, pristojnemu organu tiste države pogodbenice, katere državljan je. Zadeva mora biti predložena v treh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije.
2. Če se zdi pristojnemu organu pritožba upravičena in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, si prizadeva razrešiti primer s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice z namenom, izogniti se obdavčevanju, ki ni v skladu s konvencijo. Vsak doseženi dogovor se izvaja ne glede na roke po notranjem pravu držav pogodbenic.
3. Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnimi dogovori razrešiti kakršnekoli težave ali dvome, ki izvirajo iz razlage ali uporabe konvencije. Skupno se lahko tudi posvetujejo glede odprave dvojnega obdavčevanja v primerih, ki v tej konvenciji niso predvideni.
4. Pristojna organa držav pogodbenic lahko neposredno komunicirata drug z drugim, kar vključuje tudi delo v mešani komisiji, ki jo sestavljajo sami ali njihovi predstavniki, z namenom, da bi dosegli dogovor v smislu predhodnih odstavkov.