155. člen
(križanje vlakov)
(1)
Križanje je sestajanje dveh vlakov iz nasprotnih smeri na postajah na enotirnih progah. Križanja so voznoredna in dogovorjena. Dogovorjena križanja so odrejena ali preložena. Križanja se opravljajo na postajah.
(2)
Voznoredno križanje je tisto križanje, ki je določeno v grafikonu prometa vlakov.
(3)
Odrejeno križanje je tisto križanje, ki ga odredi vlakovni dispečer oziroma progovni prometnik na določeno postajo ali prometnik izhodne postaje za vlak ki po voznem redu nima križanj z vlaki, s katerimi se bo dejansko križal.
(4)
Preloženo križanje je tisto križanje, ki ga prometnik preloži z ene na drugo postajo.
(5)
Križanja odreja vlakovni dispečer na progah, na katerih on vodi promet vlakov. Na progah, na katerih prometa vlakov ne vodi vlakovni dispečer, križanja prelaga prometnik. Kadar bi se morala križati dva vlaka, ki nimata voznorednega križanja na progi, kjer prometa ne vodi vlakovni dispečer, prometnik izhodne postaje vlaka preden da dovoljenje za vožnjo odredi tako križanje.
(6)
Na progah, kjer so pogovori registrirani, na dvotirnih progah pri enotirnem prometu in na progah z APB ali MO se urejajo križanja vlakov z dajanjem dovoljenj za vožnje vlakov ali dajanjem privolitve na SV napravi. Zato morajo prometniki spremljati vožnje vlakov tako, da križanja vlakov že vnaprej predvidijo.
(7)
O križanjih vlakov se dogovarja:
(8)
Voznoredno, preloženo ali odrejeno križanje velja tako dolgo, dokler ni opravljeno ali dokler ni preloženo oziroma dokler ne odpade.
(9)
S postaje, kjer je križanje določeno z voznim redom ali je dogovorjeno, da bo križanje na njej, se sme dati dovoljenje za vožnjo samo tedaj, če prispe vlak iz nasprotne smeri, če se križanje z njim dogovori na drugo postajo ali če križanje odpade.
(10)
Dogovarjanje križanj je dovoljeno samo, če je sporazumevanje zanesljivo.
(11)
Delavci, ki so se dolžni dogovarjati o križanjih, se morajo zanje dogovoriti pravočasno, da vlaki zaradi tega ne bodo zamujali.
(12)
Dogovorjeno križanje velja od trenutka, ko delavec, ki je križanje ponudil, prejme soglasje prometnika postaje, ki mu je bilo križanje ponujeno.
(13)
Pri dogovarjanju za križanje vlaka, po katerega voznem redu vozi deljeni vlak, se je treba hkrati dogovoriti za križanje deljenega vlaka.
(14)
Samo za deljeni vlak se križanje dogovori v primeru, če je deljeni vlak zamujen, z osnovnim vlakom pa je bilo križanje že opravljeno, oziroma je vlak, po katerega voznem redu vozi deljeni vlak, že končal vožnjo.
(15)
O dogovorjenih križanjih je treba obvestiti postajno osebje, ki sodeluje pri zavarovanju voznih poti vlakov. To osebje mora ustaviti vsak vlak, ki pelje s postaje prej, preden prispe vlak iz nasprotne smeri, če ni obveščeno, da je križanje dogovorjeno na drugo postajo.
(16)
Strojevodje se o križanjih posebej ne obvešča. Obvešča se samo ustno, kadar je vzrok izrednega postanka križanje z drugim vlakom.