55. člen
(povezava med uradniškimi delovnimi mesti in nazivi)
(1)
Naloge na uradniškem delovnem mestu se opravljajo v treh zaporednih nazivih kariernega razreda. Naloge na delovnem mestu referenta se lahko opravljajo v zaporednih nazivih referent IV, referent III in referent II ali v zaporednih nazivih referent III, referent II in referent I.
(2)
Naloge na uradniškem delovnem mestu prvega kariernega razreda se opravljajo v enem nazivu ali v dveh zaporednih nazivih.
(3)
Naloge na uradniških delovnih mestih policistov in carinikov, ki se opravljajo v nazivih desete do petnajste stopnje, se lahko opravljajo v dveh ali treh zaporednih nazivih, pri čemer so lahko za delovno mesto določeni tudi nazivi različnih kariernih razredov (četrtega in petega). Naloge policistov, pravosodnih policistov, izterjevalcev in carinikov na uradniških delovnih mestih v V. tarifnem razredu in naloge policistov na uradniških delovnih mestih v VI., VII/1. in VII/2. tarifnem razredu se lahko opravljajo v enem nazivu. Število takih delovnih mest v posameznem organu lahko znaša največ 20 odstotkov zaposlenih javnih uslužbencev v organu, izjemoma več v skladu z odločitvijo vlade. Omejitve glede števila delovnih mest iz tega odstavka ne veljajo za uradniška delovna mesta policistov.
(4)
Naloge na položaju se opravljajo v enem ali dveh zaporednih nazivih. Ne glede na prilogo II te uredbe, ki določa, da se delo na položaju lahko opravlja v dveh zaporednih nazivih, se delo na položajih v Policiji lahko opravlja samo v enem nazivu.
(5)
Naloge na delovnih mestih notranjih revizorjev se lahko sistemizirajo v dveh ali v enem nazivu.
(6)
Ob sklenitvi delovnega razmerja pri prehodu iz organa državne uprave v občinsko upravo ali obratno, se lahko uradnika imenuje v naziv, ki je višji od najnižjega naziva, v katerem se lahko opravljajo naloge na delovnem mestu, če je tak naziv že pridobil pred prehodom in če sta organa vključena v interni trg dela.
(7)
Ob imenovanju v drug naziv, za katerega je določen enak ali nižji količnik za določitev osnovne plače, oziroma ob premestitvi na drugo delovno mesto, za katero je določen enak ali nižji količnik za določitev osnovne plače, javni uslužbenec lahko obdrži doseženo število napredovanj v višji plačilni razred. Ta določba se smiselno uporablja tudi v primeru sklenitve delovnega razmerja ob prehodu iz organa državne uprave v pravosodni organ ali v občinsko upravo in obratno.
(8)
Ob sklenitvi delovnega razmerja oziroma premestitvi na uradniško delovno mesto, ki se opravlja v višjem nazivu, se uradnika imenuje v najnižji naziv, v katerem se lahko opravljajo naloge na tem delovnem mestu, razen če je bil že pred premestitvijo imenovan v naziv, v katerem se lahko opravljajo naloge na delovnem mestu.
(9)
V sistemizaciji se lahko za posamezna delovna mesta, za katera ta uredba določa, da se lahko opravljajo v treh zaporednih nazivih, izjemoma določi, da se opravljajo samo v zgornjih dveh nazivih. Število takih delovnih mest v posameznem organu lahko znaša največ 20% zaposlenih javnih uslužbencev. Izjemoma lahko to število presega 20% zaposlenih javnih uslužbencev, če obstajajo utemeljeni razlogi, o čemer za organe državne uprave odloči vlada, za uprave pravosodnih organov in za uprave lokalnih skupnosti pa predstojnik. Omejitve glede števila delovnih mest iz tega odstavka ne veljajo za uradniška delovna mesta policistov.
(10)
Delovna mesta, ki se lahko opravljajo v nazivu višji sekretar, se lahko v okviru državne uprave sistemizirajo samo v Kabinetu predsednika vlade, ministrstvih, organih v sestavi ministrstev z več kot 1500 zaposlenimi in vladnih službah, ki jih vodijo ministri brez resorja oziroma katerih direktorji so neposredno odgovorni predsedniku vlade, ter v generalnem sekretariatu vlade, ne pa tudi v organih v sestavi ministrstva, ki imajo manj kot 1500 zaposlenih, drugih vladnih službah in upravah lokalnih skupnosti. Poleg položajev generalnih direktorjev in generalnega sekretarja je lahko takšnih delovnih mest največ dva odstotka sistemiziranih delovnih mest v ožjem ministrstvu, zaokroženo navzgor, vendar ne več kot šest delovnih mest v ministrstvu in ne več kot dve v vladnih službah, razen v Kabinetu predsednika vlade, pri čemer se ne vštevajo delovna mesta vodij diplomatskih predstavništev, v organu v sestavi ministrstva pa ne sme biti sistemiziranih več takih delovnih mest kot v ožjem ministrstvu.
(11)
Določba drugega stavka prejšnjega odstavka se smiselno uporablja za delovna mesta, ki se lahko opravljajo v nazivu veleposlanik I.
(12)
Vojaške formacijske dolžnosti se opravljajo v enem nazivu, ki je enak ali eno stopnjo višji od osebnega čina oziroma razreda.