(1)
V zunanji službi ministrstva za zunanje in evropske zadeve se naloge lahko opravljajo na diplomatskih ali strokovno-tehničnih delovnih mestih. Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena se naloge na diplomatskih delovnih mestih lahko opravljajo v vseh diplomatskih nazivih, upoštevajoč pogoje, ki jih za uporabo nazivov v zunanji službi določa zakon, ki ureja zunanje in evropske zadeve.
(2)
Na konzulatih se naloge na diplomatskih delovnih mestih opravljajo v nazivih, ki jih določa prejšnji odstavek, pri čemer se javni uslužbenec prijavi in uporablja konzularni naziv, ki se mu ga določi na podlagi zakona, ki ureja zunanje zadeve in spodnjo tabelo.
(3)
Javni uslužbenec v zunanji službi ne more uporabljati naziva, ki je višji od naziva, v katerega je imenovan, oziroma od naziva, glede na katerega so mu določene pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v notranji službi.
(4)
Naziv, ki se uporablja v zunanji službi, je začasen naziv in ne vpliva na naziv, v katerega je javni uslužbenec imenovan v notranji službi.
(5)
Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za javne uslužbence na obrambnem področju, ki začasno opravljajo delo v diplomatskih predstavništvih v tujini.
(6)
Napredovanje v nazivu v zunanji službi se izvaja pod pogoji, ki jih določa uredba, ki ureja napredovanje uradnikov v nazive. Poleg pogojev iz navedene uredbe mora uslužbenec za napredovanje izpolnjevati tudi druge pogoje za uporabo naziva v zunanji službi, ki jih določa zakon, ki ureja zunanje zadeve.
(7)
Zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti so lahko določena delovna mesta v zunanji službi Ministrstva za zunanje in evropske zadeve sistemizirana izven notranjih organizacijskih enot.