(1)
Prevedbe diplomatskih nazivov, ki so se uporabljali po predpisih pred začetkom uporabe zakona o javnih uslužbencih in zakona o zunanjih zadevah v zunanji službi Ministrstva za zunanje zadeve, se opravijo skladno z naslednjo tabelo:
(2)
Ataše (višji sodelavec, višji referent, svetovalec II), III. sekretar (svetovalec I) in II. sekretar (višji svetovalec), ki imajo ob uveljavitvi te določbe več kot tri leta službene dobe v zunanji službi, se prevedejo v naziv, ki je za eno stopnjo višji od naziva, določenega z zgornjo tabelo.
(3)
Diplomati, ki so razporejeni v zunanjo službo Ministrstva za zunanje zadeve, se prevedejo v diplomatski naziv na podlagi zadnje odločbe o imenovanju v upravnega ali višjega upravnega delavca v skladu z zakonom o zunanjih zadevah, če je to zanje ugodneje, kot prevedba v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(4)
Ne glede na prevedbo osebe v zunanji službi uporabljajo do zaključka mandata naziv, ki so ga že uporabljale v zunanji službi, delovna mesta pa se sistemizira v skladu z določbami 55.a člena te uredbe.
(5)
Določba prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za delavce Ministrstva za obrambo, ki opravljajo naloge v diplomatskih predstavništvih v tujini.