14. člen
(zdravstveni nadzor)
(1)
Delodajalec mora izvajati zdravstveni nadzor delavcev, pri katerih so rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokazali, da obstaja tveganje za zdravje in varnost.
(2)
Zdravstveni nadzor delavcev se izvaja:
a)
pred izpostavljenostjo in
b)
v rednih časovnih obdobjih po izpostavljenosti, da omogoča neposredno izvajanje individualnih ukrepov in higienskih ukrepov.
(3)
V oceni tveganja iz 3. člena tega pravilnika mora biti določeno, za katere delavce so potrebni posebni varnostni ukrepi.
Kadar je to potrebno, mora biti na voljo učinkovito cepivo za tiste delavce, ki še niso odporni za biološki dejavnik, ki so mu ali so mu lahko izpostavljeni.
Kadar delodajalec zagotovi cepivo, mora upoštevati priporočeni kodeks ravnanja iz priloge VII tega pravilnika.
(4)
Če se ugotovi, da je eden od delavcev okužen ali je zbolel in se sumi, da je to posledica izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, pooblaščeni zdravnik, ki izvaja naloge zdravstvenega varstva delavcev, priporoči izreden zdravstveni nadzor tudi za druge delavce, ki so bili podobno izpostavljeni.
V tem primeru se ponovno oceni tveganje zaradi izpostavljenosti v skladu s 3. členom tega pravilnika.
V posebnih primerih iz drugega pododstavka 11. člena tega pravilnika, se zdravstvena dokumentacija hrani ustrezno daljši čas, tudi do 40 let po koncu zadnje znane izpostavljenosti.
(5)
Pooblaščeni zdravnik predlaga preventivne in varnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za posameznega delavca.
(6)
Pooblaščeni zdravnik mora delavce obvestiti in jim svetovati o za njih primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti.
(7)
Delavci morajo imeti dostop do rezultatov zdravstvenega nadzora, ki jih zadeva. Delavci ali delodajalci, ki jih to zadeva, lahko zahtevajo ponoven pregled rezultatov zdravstvenega nadzora.
(8)
Pooblaščeni zdravnik mora hraniti zdravstveno dokumentacijo še najmanj 10 let po koncu izpostavljenosti.
(9)
Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev so podana v prilogi IV tega pravilnika.
(10)
Delodajalec mora o vseh primerih bolezni ali smrti, za katere je ugotovljeno, da so posledica izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, uradno obvesti pristojni organ.