Sklep o podrobnejših pravilih naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij

Zavarovalnica mora Agenciji za zavarovalni nadzor posredovati poročilo o vrstah, lastnostih, vrednosti in lokalizaciji naložb kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter o naložbah, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij (v nadaljevanju: poročilo) po stanju na zadnji dan vsakega trimesečja, v roku enega meseca po izteku posameznega obdobja, v obliki, predpisani z Navodilom o načinu elektronskega poročanja zavarovalnice o naložbah kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada ter o naložbah, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij (v nadaljevanju: navodilo). Zavarovalnice, ki opravljajo zavarovalne posle sklepanja in izvrševanja pogodb o pozavarovanju (pozavarovalnice) in pozavarovalni pooli, predložijo poročilo z enomesečnim zamikom glede na navedeni rok.

Če obstaja bonitetna ocena izdajatelja oziroma vrednostnega papirja, je zavarovalnica dolžna v poročilu o naložbah izkazati tudi bonitetno oceno izdajatelja oziroma vrednostnega papirja, skupaj z imenom bonitetne agencije, ki je izdala oceno. Hkrati je zavarovalnica dolžna nemudoma obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, če bonitetna ocena izdajatelja oziroma vrednostnega papirja iz 2. točke drugega člena, pade pod dovoljeno mejo. Hkrati s prvim vpisom bonitetne ocene v poročilo o naložbah in ob vsaki spremembi le-te pošlje zavarovalnica na Agencijo za zavarovalni nadzor tudi dokazilo o bonitetni oceni izdajatelja oziroma vrednostnega papirja (na primer izpis iz informacijskega sistema Bloomberg).

V primeru nakupa dolžniškega vrednostnega papirja iz drugega odstavka 2. člena tega sklepa pošlje zavarovalnica na Agencijo za zavarovalni nadzor v roku 15 delovnih dni od dneva nakupa naslednje listine in podatke:

prospekt vrednostnega papirja (v slovenskem oziroma angleškem jeziku);

kupoprodajno pogodbo s podpisi odgovornih oseb zavarovalnice;

dokazilo o bonitetni oceni vrednostnega papirja, izdajatelja oziroma tretje osebe, ki jamči za vrednostni papir (na primer izpis iz informacijskega sistema Bloomberg);

opis vrednostnega papirja: vrsta dolžniškega vrednostnega papirja iz drugega odstavka drugega člena tega sklepa, njegove osnovne značilnosti (med temi tudi dokazilo, da je zagotovljeno 100% vračilo glavnice), opredelitev glavnice ali degresivnega dela ter njegovega potencialnega donosa ali agresivnega dela;

popolni pregled in ovrednotenje glavnih tveganj, ki se jim bo pri poslovanju z dolžniškimi vrednostnimi papirji iz drugega odstavka 2. člena tega sklepa izpostavljala zavarovalnica, to je tveganja, povezanega s tržno ceno, obrestnega tveganja, valutnega tveganja, likvidnostnega tveganja in kreditnega tveganja;

navedbo borze, kjer vrednostni papir kotira;

vrednost celotne izdaje in število lotov v izdaji;

organizator izdaje ali "market maker";

namen investicije v vrednostni papir (imetništvo do zapadlosti, trgovanje …);

morebitne druge bistvene informacije v zvezi z vrednostnim papirjem in njegovim nakupom.

V primeru, da se podatki v času imetništva dolžniškega vrednostnega papirja iz drugega odstavka drugega člena tega sklepa pomembno spremenijo oziroma da nastopi dogodek, ki resno ogrozi kreditno sposobnost izdajatelja, mora zavarovalnica o tem v roku 8 delovnih dni obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.

Zavarovalnica mora na Agencijo za zavarovalni nadzor skupaj s poročilom o naložbah v posameznem koledarskem letu (letnim poročilom), poslati tudi poročilo o realizirani donosnosti sestavljenih vrednostnih papirjev.

Zavarovalnica, ki je vložila sredstva v sklade zasebnega lastniškega kapitala, za namen poročanja smiselno uporabi določbe iz tretjega odstavka tega člena.