1. a) Deli dohodka, katerih upravičeni lastnik je rezident države pogodbenice, ki nastanejo kjer koli in niso obravnavani v predhodnih členih te konvencije, se obdavčijo samo v tej državi, če je tak rezident dolžan plačati davek za te dele dohodka v tej državi. Če ta pogoj obdavčitve ni izpolnjen, se ti deli dohodka še naprej obdavčujejo v drugi državi pogodbenici in v skladu z zakonodajo te države.
b)
Pogoj obdavčitve iz pododstavka a) se ne uporablja, če je upravičeni lastnik teh delov dohodka država pogodbenica, katera od njenih političnih enot ali lokalnih oblasti ali oseb javnega prava.
2. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za dohodek, ki ni dohodek iz nepremičnin, kot so opredeljene v drugem odstavku 6. člena, če upravičeni lastnik takega dohodka, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej in je pravica ali premoženje, za katero se plača dohodek, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena.
3. Kadar zaradi posebnega odnosa med osebo iz prvega odstavka in drugo osebo ali med njima in tretjo osebo znesek dohodka iz prvega odstavka presega morebitni znesek, za katerega bi se sporazumele, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del dohodka še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.