Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Francoske republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj s protokolom (BFRDOU)

1. Državljani države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge države v enakih okoliščinah, še zlasti glede rezidentstva. Ta določba se ne glede na določbe 1. člena uporablja tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. Obdavčevanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi državi, kot je obdavčevanje podjetij te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti. Ta določba se ne razlaga, kot da zavezuje katero koli državo pogodbenico, da prizna rezidentom druge države pogodbenice kakršne koli osebne olajšave, druge olajšave in zmanjšanja za davčne namene zaradi osebnega stanja ali družinskih obveznosti, ki jih priznava svojim rezidentom.

3. Razen kadar se uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena, sedmega odstavka 11. člena, osmega odstavka 12. člena ali tretjega odstavka 21. člena, se obresti, licenčnine in avtorski honorarji ter druga izplačila, ki jih plača podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, pri določanju obdavčljivega dobička takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države.

Podobno se tudi kakršni koli dolgovi podjetja države pogodbenice do rezidenta druge države pogodbenice pri določanju obdavčljivega premoženja takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot da bi bili pogodbeno dogovorjeni z rezidentom prve omenjene države.

4. Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni državi zavezana kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve do podobnih podjetij prve omenjene države.

5. a) Prispevki posameznika, ki opravlja odvisne osebne storitve v državi pogodbenici, v pokojninski načrt, ustanovljen in za davčne namene priznan v drugi državi pogodbenici, se odbijejo v prvi omenjeni državi pri določanju obdavčljivega dohodka posameznika ter se v tej državi obravnavajo enako in zanje veljajo isti pogoji in omejitve kot za prispevke v pokojninski načrt, ki ga za davčne namene priznava ta prva omenjena država, če:

se pristojni organ prve omenjene države strinja, da je pokojninski načrt skladen s pokojninskim načrtom, ki ga za davčne namene priznava ta država, in

je tak posameznik prispeval v tak pokojninski načrt, preden je začel opravljati odvisne osebne storitve v prvi omenjeni državi.

V pododstavku a):

izraz »pokojninski načrt« pomeni dogovor v katerem je posameznik udeležen, da bi pridobil ugodnosti iz upokojitve, ki se plačujejo za odvisne osebne storitve iz pododstavka a);

v državi je pokojninski načrt »priznan za davčne namene«, če se v tej državi prispevki v načrt priznavajo kot davčna olajšava.

6. Določbe tega člena se uporabljajo ne glede na določbe 2. člena za davke vseh vrst in opisov.

7. Če dvostranska pogodba ali sporazum med državama pogodbenicama, razen te konvencije, vključuje klavzulo o enakem obravnavanju, se razume, da se takšne klavzule ne uporabljajo v davčnih zadevah.