(1)
Vozila, ki so uvožena za potrebe:
a)
šefov tujih držav in odposlancev šefov tujih držav v posebni misiji ter za potrebe članov njihovega spremstva – za službeno in osebno uporabo,
b)
mednarodnih in meddržavnih organizacij – za službeno uporabo,
c)
diplomatskih in konzularnih predstavništev tujih držav v Republiki Sloveniji – za službeno uporabo,
d)
diplomatskega in konzularnega osebja tujih predstavništev v Republiki Sloveniji in njihovih ožjih družinskih članov – za osebno uporabo,
e)
državljanov Republike Slovenije, ki se vračajo za stalno z začasnega dela ali bivanja v tujini, če so bili v tujini brez presledka najmanj eno leto,
f)
tujcev, ki dobijo dovoljenje za začasno ali stalno bivanje v Republiki Sloveniji,
g)
oseb, ki so postale lastniki vozila na podlagi sklepa o dedovanju,
h)
humanitarnih organizacij za opravljanje njihove humanitarne dejavnosti, morajo pri strokovni organizaciji opraviti postopek identifikacije.
(2)
Točka d) prejšnjega odstavka tega člena ne velja za državljane Republike Slovenije.
(3)
Točki e) in f) prvega odstavka tega člena se lahko uveljavita v enem letu od stalne vrnitve oziroma pridobitve dovoljenja za začasno ali stalno bivanje za vozilo, ki je bilo predhodno v lasti in uporabi prosilca najmanj 6 mesecev.
(4)
Točka g) prvega odstavka tega člena se lahko uveljavi v enem letu po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
(5)
Točka h) prvega odstavka tega člena velja samo za podarjena vozila.