(1)
Pomoč za investicije v varstvo okolja se lahko dodeli za naslednje namene:
1.
za prilagoditev novim obvezujočim okoljevarstvenim standardom Evropske unije. Pomoč se lahko dodeli le majhnim in srednje velikim podjetjem do višine 15% upravičenih stroškov, vendar le v obdobju treh let od sprejema teh standardov;
2.
za doseganje višje stopnje varstva okolja, kot jo določajo obvezujoči standardi v Evropski uniji oziroma investicije v varstvo okolja v odsotnosti obvezujočih standardov Evropske unije. Pomoč se lahko dodeli velikim podjetjem do višine 30% upravičenih stroškov, majhnim in srednje velikim podjetjem pa do višine 40% upravičenih stroškov;
3.
za varčevanje z energijo, za soproizvodnjo toplote in električne energije in za obnovljive vire energije. Pomoč se lahko dodeli velikim podjetjem do višine 40% upravičenih stroškov, majhnim in srednje velikim podjetjem pa do višine 50% upravičenih stroškov. Za investicije v obnovljive vire energije, ki v celoti zadostijo energetskim potrebam zaključene skupnosti, se zgornja meja pomoči lahko poveča za 10 odstotnih točk. Komisija lahko v izjemnem primeru za investicije v obnovljive vire energije odobri višji delež pomoči, kolikor je dokazano, da je pomoč nujno potrebna.
(2)
Če se prejemnik pomoči nahaja v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči, se lahko v primerih iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka tega člena dodeli pomoč po ugodnejši od obeh možnosti:
-
višina pomoči, dovoljena za investicije v varstvo okolja, povišana za 10 odstotnih točk v območju (a) oziroma, za 5 odstotnih točk v območju (b),
-
višina dovoljene regionalne pomoči, povišana za 10 odstotnih točk.