(1)
Državno poroštvo lahko predstavlja pomoč tako posojilojemalcu kot posojilodajalcu finančnih sredstev.
(2)
Državna poroštva praviloma ne vsebujejo elementov pomoči, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
posojilojemalec ni v finančnih težavah,
-
posojilojemalec lahko dobi posojilo na finančnem trgu po tržnih pogojih brez posredovanja države,
-
državno poroštvo je povezano z določeno finančno transakcijo, je omejeno po višini in po času trajanja,
-
državno poroštvo ne krije več kot 80% določene finančne obveznosti,
-
za državno poroštvo se zaračuna tržna cena.
(3)
Državno poroštvo, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, je potrebno priglasiti komisiji.