Po obliki in velikosti, spremenljivosti oblike in velikosti rudnega telesa, zapletenosti geološke zgradbe, tipu orudenja in enakomernosti porazdelitve mineralnih sestavin, ter po jakosti in vplivu porudne tektonike na prvotne obrise rudnih teles, se nahajališča svinca in cinka uvrščajo v štiri skupine:
1.
prva skupina nahajališč svinca in cinka se deli v dve podskupini:
a)
v prvo podskupino se uvrščajo nahajališča plastnate ali na videz plastnate oblike z vpadnim kotom 0° do 30°, ki imajo v navpičnem preseku površino nad 2.000 m2. Porazdelitev koristnih sestavin je srednje enakomerna in določena s koeficientom variacije do 120. Prvotne meje rudnega telesa s porudno tektoniko niso spremenjene;
b)
v drugo podskupino se uvrščajo nahajališča, ki imajo obliko cevi, žil, žilja, impregnacijske cone ali leče, z vpadnim kotom od 30° do 90°, ki v horizontalnem preseku postopno in enakomerno spreminjajo rudno površino, veliko nad 2.000 m2. Porazdelitev koristnih sestavin je enakomerna, določena je s koeficientom variacije do 85. Prvotne meje rudnih teles s porudno tektoniko niso spremenjene;
2.
druga skupina nahajališč svinca in cinka se deli v dve podskupini:
a)
v prvo podskupino se uvrščajo nahajališča plastnate ali navidez plastnate oblike z vpadnim kotom od 0° do 30°, ki merijo v navpičnem preseku od 1.000 do 2.000 m2. S porudno tektoniko rudna telesa po smeri in vpadu niso popolnoma pretrgana;
b)
v drugo podskupino se uvrščajo nahajališča, ki imajo obliko cevi, žil, žilja, impregnacijske cone ali leče, z vpadnim kotom od 30° do 90°, ki merijo v horizontalnem preseku nad 1.000 m2. Porazdelitev koristnih sestavin je srednje enakomerna in določena s koeficientom variacije do 120. S porudno tektoniko rudna telesa niso popolnoma pretrgana po smeri in vpadu;
3.
v tretjo skupino se uvrščajo nahajališča svinca in cinka, ki imajo obliko kot prva in druga skupina iz 1. in 2. točke tega člena, vendar so rudna telesa manjših razsežnosti in lahko bolj zapletene geološke zgradbe, z ostanki okolnih kamnin, ki se razraščajo v apofize idr. Rudna telesa imajo vpad od 3#x0B0; do 9#x0B0; in merijo v horizontalnem preseku od 500 do 1.000 m2. Porazdelitev koristnih sestavin je srednje enakomerna do neenakomerna, s koeficientom variacije do 150. Porudna tektonika je izražena na enak način kot pri rudnih telesih prve in druge skupine iz 1. in 2. točke tega člena, nepretrganost rudnih teles po smeri in vpadu pa je ohranjena;
4.
v četrto skupino se uvrščajo nahajališča svinca in cinka, ki imajo obliko žil, cevi, leč, gnezd, plasti, stebra idr. Možne so spremembe oblik rudnega telesa s prehodom iz ene oblike v drugo. V horizontalnem preseku imajo rudna telesa površino do 500 m2, spremenljivost po vpadu pa je lahko različna. Porazdelitev koristnih sestavin v nahajališču je lahko zelo neenakomerna, s koeficientom variacije nad 150. S porudno tektoniko so lahko rudna telesa razdeljena na posamezne bloke.