Po vrsti kamnin, obliki pojavljanja, velikosti in poškodovanosti kamninske gmote zaradi tektonskih premikov ter po hidrotermalnem procesu in drugih vplivih se nahajališča naravnega kamna uvrščajo v šest skupin:
1.
v prvo skupino se uvrščajo nahajališča naravnega kamna, ki tvorijo sedimentne kamnine. Nastopajo v obliki plasti ali leč. So velikih razsežnosti in vsebujejo nad 600.000 m3 zalog. Obseg tektonskih premikov je neznaten in ne vpliva bistveno na izkoriščanje;
2.
v drugo skupino se uvrščajo nahajališča naravnega kamna, ki tvorijo sedimentne kamnine. Nastopajo v obliki plasti ali leč, so majhnih razsežnosti in vsebujejo do 500.000 m3 zalog. S tektonskimi premiki so neznatno prizadeta brez vpliva na izkoriščanje.
3.
v tretjo skupino se uvrščajo nahajališča naravnega kamna, ki tvorijo metamorfne kamnine. Nastopajo v obliki leč, so velikih razsežnosti in vsebujejo nad 500.000 m3 zalog, lahko pa so tudi manjših razsežnosti z zalogami pod 500.000 m3. Prizadetost s tektonskimi premiki je neznatna in je možno pridobiti nad 15% surovih blokov;
4.
v četrto skupino se uvrščajo nahajališča naravnega kamna, ki imajo enako obliko in velikost kot nahajališča tretje skupine. S tektonskimi premiki je nahajališče močneje prizadeto in je možno pridobiti do 15% surovih blokov;
5.
v peto skupino se uvrščajo nahajališča naravnega kamna, ki tvorijo magmatske kamnine. Nastopajo v obliki leč oziroma gnezd in v drugih nepravilnih oblikah. So velikih razsežnosti in vsebujejo nad 400.000 m3 zalog, lahko pa so tudi manjša z zalogami pod 400.000 m3. S tektonskimi premiki, hidrotermalnimi procesi in drugimi vplivi, je nahajališče manj prizadeto in je možno pridobiti več kot 10% surovih blokov;
6.
v šesto skupino se uvrščajo nahajališča naravnega kamna, ki imajo enako obliko in velikost kot nahajališča pete skupine. S tektonskimi premiki ter z delovanjem hidrotermalnih procesov in drugih škodljivih vplivov je nahajališče precej prizadeto in je možno pridobiti manj kot 10% surovih blokov.