Po nastanku se nahajališča lojevca in pirofilita uvrščajo v štiri skupine:
1.
v prvo skupino se uvrščajo nahajališča lojevca, nastala iz serpentina;
2.
v drugo skupino se uvrščajo nahajališča lojevca, nastala iz dolomita;
3.
v tretjo skupino se uvrščajo nahajališča lojevčevega skrilavca;
4.
v četrto skupino se uvrščajo nahajališča pirofilita.
Po strukturno-oblikovnih značilnostih, velikosti in gospodarskem pomenu se deli vsaka skupina nahajališč iz prvega odstavka tega člena v tri podskupine:
a)
v prvo podskupino se uvrščajo nahajališča, ki imajo obliko plasti in žil, katerih zaloge presegajo 500.000 ton, pri katerih se kakovost spreminja do 10%, tektonsko pa niso porušena ali so zelo malo porušena;
b)
v drugo podskupino se uvrščajo nahajališča, ki imajo obliko enakomerno debelih plasti, katerih zaloge znašajo od 100.000 do 500.000 ton, pri katerih se kakovost spreminja do 20%, tektonsko pa so ali niso porušena;
c)
v tretjo podskupino se uvrščajo manjša nahajališča, ki imajo obliko enakomerno ali neenakomerno debelih plasti, žil in leč, katerih zaloge znašajo do 100.000 ton, pri katerih se kakovost spreminja več kot za 20%, tektonsko pa so ali niso porušena.