Po genetskih in strukturno-oblikovnih značilnostih ter po velikosti in porazdelitvi škodljivih sestavin – SiO(2) in CaO se nahajališča magnezita uvrščajo v tri skupine:
1.
prva skupina nahajališč magnezita se deli v tri podskupine:
a)
v prvo podskupino se uvrščajo nahajališča žilnih magnezitov, tektonsko neporušenih, z zalogami nad 500.000 ton rude, z žilo dolgo nad 500 m in debelo nad 2,5 m, z enakomerno porazdelitvijo škodljivih sestavin, ki je določena s koeficientom variacije do 100;
b)
v drugo podskupino se uvrščajo nahajališča sedimentnih magnezitov, plastnate ali lečaste oblike, tektonsko malo porušena, z zalogami nad 1.000.000 ton rude, s površino nad 100.000 m2 in z debelino nad 3 m, z enakomerno porazdelitvijo škodljivih sestavin, ki je določena s koeficientom variacije do 100;
c)
v tretjo podskupino se uvrščajo infiltracijska nahajališča magnezita mrežaste oblike in zapletene zgradbe, tekonsko neporušena, z zalogami nad 5.000.000 m3 rude, ki vsebuje nad 15% magnezita, s površino nad 50.000 m2 in z debelino nad 30 m;
2.
druga skupina nahajališč magnezita se deli v tri podskupine:
a)
v prvo podskupino se uvrščajo žilna nahajališča, tektonsko malo porušena, z zalogami od 100.000 do 500.000 ton, z žilo dolgo od 200 do 500 m in debelo od 1 do 2,5 m, z neenakomerno porazdelitvijo škodljivih sestavin, ki je določena s koeficientom variacije do 150;
b)
v drugo podskupino se uvrščajo nahajališča sedimentnega magnezita, tektonsko porušena, z zalogami od 100.000 do 300.000 ton, s površino od 10.000 do 100.000 m2 in debelino od 1 do 3 m, z neenakomerno porazdelitvijo škodljivih sestavin, ki je določena s koeficientom variacije do 150;
c)
v tretjo podskupino se uvrščajo inflitracijska nahajališča magnezita mrežaste oblike in zapletene zgradbe, z zalogami od 1.000.000 do 5.000.000 m3, ki vsebuje od 8 do 15% magnezita, s površino od 10.000 do 50.000 m2 in debelino od 10 do 30 m;
3.
tretja skupina nahajališč magnezita se deli v tri podskupine:
a)
v prvo podskupino se uvrščajo nahajališča žilne oblike, tekonsko močneje porušena, z zalogami od 100.000 ton, z žilami dolgimi do 200 m in debelimi do 1 m, z zelo neenakomerno porazdelitvijo škodljivih sestavin, ki je določena s koeficientom variacije nad 150;
b)
v drugo podskupino se uvrščajo nahajališča sedimentnega tipa, tektonsko zelo porušena, z zalogami do 300.000 ton, s površino do 10.000 m2 in debelino do 1 m, z zelo neenakomerno porazdelitvijo škodljivih sestavin, ki je določena s koeficientom variacije nad 150;
c)
v tretjo podskupino se uvrščajo inflitracijska nahajališča mrežaste oblike in zapletene zgradbe, z zalogami do 1.000.000 m3, ki vsebuje do 8% magnezita, s površino do 10.000 m2 in debelino do 10 m.