Po genetskih značilnostih se nahajališča kositra uvrščajo v dve skupini:
1.
V prvo skupino se uvrščajo primarna nahajališča kositra, ki se po velikosti, oblikovnih in genetskih značilnosti, spremenljivosti debeline in porazdelitve koristnih mineralov uvrščajo v tri podskupine:
a)
v prvo podskupino se uvrščajo nahajališča sorazmerno enostavne sestave, stalne debeline in enakomerne porazdelitve kositra, s koeficientom variacije do 100. V prvo podskupino spadajo velika žilna in plastnata nahajališča kositra;
b)
v drugo podskupino se uvrščajo nahajališča zapletene sestave, nestalne debeline, neenakomerne porazdelitve kositra, s koeficientom variacije od 100 do 150. Drugi podskupini pripadajo srednja in majhna nahajališča prve podskupine ter žilnega tipa in brečastih con;
c)
v tretjo podskupino se uvrščajo nahajališča zelo zapletene sestave, spremenljive debeline in neenakomerne porazdelitve kositra, s koeficientom variacije nad 150. Tretji podskupini pripadajo majhna nahajališča žilnega tipa in brečastih con ter cevasta, lečasta in gnezdasta nahajališča;
2.
v drugo skupino se uvrščajo kositrove naplavine, ki se po velikosti, oblikovnih značilnostih, elementih nastanka, spremenljivosti debeline in porazdelitvi koristnih mineralov uvrščajo v tri podskupine:
a)
v prvo podskupino se uvrščajo velika nahajališča kositra stalne debeline, z ravno podlago in enakomerno porazdelitvijo kositra. Produktivna peskasto-prodna plast je litološko jasno ločena od krovnine. Koristni minerali so ločeni in dobro zaobljeni. Prvi podskupini pripadajo velike aluvialne naplavine in terase velikih rek, katerih doline so široke in dobro razvite. Zaloge nahajališč prve podskupine presegajo 6 milijonov m3;
b)
v drugo podskupino se uvrščajo nahajališča velikih do srednje velikih razsežnosti, spremenljive debeline, neenakomerne porazdelitve kositra, neravne podlage in nahajališča v dolinah z večjim padcem. Produktivna plast ni jasno ločena od krovnine. Koristni minerali so različno zaobljeni in marsikdaj zraščeni z minerali jalovine. Drugi podskupini pripada večina velikih in srednje velikih naplavin in rečnih teras. Zaloge nahajališč druge podskupine znašajo od 3 do 6 milijonov m3;
c)
v tretjo podskupino se uvrščajo majhne naplavine, gnezdaste žepne in kraške naplavine nestalnih razsežnosti, neenakomerne porazdelitve kositra, neravne podlage in strmega padca. Produktivna plast se izloča po podatkih vzorčevanja. Zrna kositra in drugih mineralov so različno zaobljena, s pogostimi pojavi velikih kristalov in zrn, zraščenih z jalovino. Tipična nahajališča tretje podskupine so aluvialne in terasne naplavine oziroma aluvialne in deluvialne zemljine v območjih produktivnih vulkanogeno-intruzivnih kompleksov. Zaloge nahajališč tretje podskupine znašajo do 3 milijone m3.