Po velikosti, strukturno-oblikovnih in tektonskih lastnostih in po enakomernosti porazdelitve mineralnih sestavin se nahajališča živega srebra uvrščajo v tri skupine:
1.
v prvo skupino se uvrščajo izometrična nahajališča, ki imajo najpogosteje obliko čokov. Nastopajo v grobih klastitih in imajo šibkeje izraženo predrudno in porudno tektoniko. Orudenje je največkrat enakomerno;
2.
v drugo skupino se uvrščajo ploščata nahajališča, katerih oblika je pogojena: z ekransko strukturo, z obliko kolektorja – leče apnenca v skrilavcih, plasti peščenjaka, zapolnjenost razpok, prelomne cone in drugo, s singenetskim nastankom ali redkeje, s porudno deformacijo. Porazdelitev mineralnih sestavin je največkrat neenakomerna. Predrudna, marsikdaj pa tudi porudna tektonika, je zelo izrazita;
3.
v tretjo skupino se uvrščajo nahajališča nepravilne oblike, ki nastopajo navadno v karbonatno-klastičnih kamninah na presekih rudonosnih prelomov in lokalnih ekranskih struktur, lahko pa imajo tudi različne oblike. Porazdelitev mineralnih sestavin je zelo nepravilna. Predrudna, marsikdaj pa tudi porudna tektonika, je zelo izrazita.
Vsaka skupina iz prvega odstavka tega člena se deli po velikosti nahajališč v tri podskupine:
a)
v prvo podskupino se uvrščajo velika nahajališča z zalogami nad 50.000 ton;
b)
v drugo podskupino se uvrščajo srednja nahajališča z zalogami do 50.000 ton;
c)
v tretjo podskupino se uvrščajo majhna nahajališča z zalogami pod 5.000 ton.