Za določanje kakovosti zalog kositra veljajo določbe členov 10 do 12 tega pravilnika; pri tem morajo biti za določitev kakovosti zalog kategorij A, B in C(1) izpolnjeni še naslednji pogoji:
1.
za prvo skupino nahajališč za zaloge kategorij A, B in C(1):
a)
pri vsakem nahajališču morajo biti glede na zapletenost sestave rude določeni način vzorčevanja, razdalja med vzorci in optimalno število vzorcev;
b)
pri vseh poskusih mora biti določena skupna vsebina kositra. Če je bila z mineraloškimi analizami ugotovljena navzočnost stanina, je priporočljiva sistematična določitev sulfidnega in oksidnega kositra s kemičnimi analizami;
c)
s podrobnimi mineraloškimi analizami mora biti vsestransko preučen kositer – mera in oblika zrn in agregatov, značaj zraščanja z drugimi minerali idr. ter ugotovljeni elementi za kvantitativno kemično in spektralno analizo;
d)
kontrolne analize morajo biti opravljene na 5 do 10% vseh vzorcev;
e)
glede na vsebino kositra in drugih koristnih sestavin, kot so volfram, tantal, niobij idr. ter škodljivih sestavin, kot so svinec, cink, antimon, arsen, bismut idr., morata biti natančno ugotovljeni struktura rude in velikost zrn minerala kositra;
f)
ustrezne tehnološke preiskave morajo biti opravljene v vseh fazah geoloških raziskovanj v laboratorijskem, polindustrijskem in industrijskem obsegu, pri čemer morajo biti zanesljivo ugotovljeni koeficienti izkoristljivosti kositra za lahko, nad 85%, srednje, od 70 do 85% in težko obogatljive od 65 do 70% vrste rud;
g)
pri analiziranju kompleksnih nahajališč je treba vsebino drugih koristnih mineralov preračunati na osnovno surovino – minerale kositra;
2.
za drugo skupino nahajališč:
a)
za zaloge kategorij A in B prve in druge podskupine:
-
se v humusnem pokrovu produktivne plasti opravlja vzorčevanje, če se v njem ugotovi navzočnost kositra;
-
se vzorču na vsakih 0,5 metrov jedra vrtine ali raziskovalnega rudarskega dela. Posamezen vzorec sestoji iz celotnega jedra vrtine ali iz materiala, dobljenega z izbijanjem brazde (0,5 x 0,2 x 0,05 m) v raziskovalnem rudarskem delu;
-
se sistematično določa prostorninski in utežni del vzorcev, ki bodo izpirani;
-
iz vzorcev, vzetih v raziskovalnem rudarskem delu, se določajo fizikalno-mehanske lastnosti peščeno-prodnatega materiala – granulometrična sestava in koeficienti zaglinjenosti, kamnitosti, rahlosti, v zimskem času pa tudi koeficient zaledenelosti;
-
po rezultatih vzorčevanja iz kontrolnih raziskovalnih rudarskih del se določajo popravni koeficienti za debelino produktivnega horizonta in vsebina koristnih mineralov, ki se uporabljajo pri izračunu rudnih zalog;
-
vsebina mineralov kositra v izpirku se ugotavlja s količinsko mineraloško analizo in izraža v utežnem razmerju, pri stalni mineralni sestavi pa v prostorninskem razmerju;
-
kontrola rezultatov mineraloških analiz se opravlja s kvantitativnimi kemičnimi analizami v obsegu od 2 do 3% od opravljenih mineraloških analiz;
-
pri analizah zalog je treba podati vsebino posameznih koristnih mineralov, pri tem pa skupno vsebino koristnih mineralov po vrednosti preračunati na kasiterit;
-
tehnološke preiskave se opravljajo v laboratorijskem, polindustrijskem in industrijskem obsegu v vseh fazah geoloških raziskovanj. S tehnološkimi preiskavami mora biti ugotovljena granulometrična sestava in zaglinjenost peskov kot tudi možnost pridobivanja kasiterita in drugih koristnih mineralov izpiralnih napravah;
b)
za zaloge kategorije C(1) prve, druge in tretje podskupine;
-
se vzorčevanje opravlja na vsakem dolžinskem metru jedra raziskovalne vrtine oziroma raziskovalnega rudarskega dela;
-
zagotovljeni morajo biti zanesljivi podatki o fizikalno-mehanskih lastnostih naplavine, o petrološki in mineralni sestavi naplavine ter o značaju koristnih mineralov, njihovi porazdelitvi in vsebini.