Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP)

Ne glede na obliko in ureditev postopka javno-zasebnega partnerstva v posebnem zakonu, se lahko za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva uporabi za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe postopek konkurenčnega dialoga.

Javni partner začne postopek konkurenčnega dialoga z javnim razpisom, v katerem navede cilje in potrebe, vezane na projekt javno-zasebnega partnerstva. Javni partner lahko cilje in potrebe namesto v javnem razpisu ali poleg tega navede tudi v razpisni dokumentaciji.

Javni partner v prvi fazi konkurenčnega dialoga, v skladu s pogoji, navedenimi v javnem razpisu, izbere kandidate, s katerimi v drugi fazi postopka vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb javnega partnerja. V tem dialogu lahko javni partner z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih projekta javno-zasebnega partnerstva ter rešitve po potrebi med seboj primerja.

V primeru javnonaročniškega partnerstva je minimalno število kandidatov v postopku konkurenčnega dialoga, razen v primeru razlogov, ki dopuščajo oddajo javnega naročila brez javnega razpisa (zaščita izključnih pravic, izredna nujnost dogodkov ...), vsaj tri.

V primeru obstoja objektivnih razlogov, kot sta na primer neobstoj večje konkurence na trgu ali če ni izkazanega interesa, je lahko število kandidatov, razen v primeru, če ima javno-zasebno partnerstvo naravo javnega naročila, tudi manjše od treh.

Med konkurenčnim dialogom mora javni partner zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh kandidatov, pri čemer mora zlasti nediskriminatorno posredovati kandidatom informacije, vključno z informacijami, pridobljenimi na podlagi vlog o zainteresiranosti iz 34. člena tega zakona, da se prepreči neupravičeno prednost v postopku izbire.

Javni partner, ne glede na določbo šestega odstavka tega člena, drugim kandidatom v postopku konkurenčnega dialoga ali drugim osebam ne sme razkriti predlagane rešitve ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih je posredoval določen kandidat, ki sodeluje v konkurenčnem dialogu, brez njegove pisne privolitve.

Javni partner lahko, ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, določi, da se postopek konkurenčnega dialoga izvede v več kot dveh zaporednih fazah, da se zmanjšanja število rešitev, o katerih bo potekal dialog, pri čemer mora o izločanju posameznih rešitev odločati v skladu z merili, navedenimi v javnem razpisu. Možnost izvesti postopek konkurenčnega dialoga v več zaporednih fazah mora javni partner predvideti že v javnem razpisu.

Javni partner dialog s kandidati nadaljuje vse dotlej, dokler ne najde rešitve (rešitev), ki ustreza(-jo) njegovim ciljem in potrebam.

Po odločitvi, da je dialog zaključen, javni partner o tem obvesti vse kandidate, ki so sodelovali v zadnji fazi dialoga, in jih pozove, da predložijo ponudbe, pripravljene ob upoštevanju rešitev, predstavljenih in opredeljenih med dialogom. Predložene ponudbe morajo vsebovati vse elemente, zahtevane in potrebne za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva.

Javni partner sme od ponudnikov zahtevati, da svoje ponudbe pojasnijo, specificirajo in v podrobnostih uskladijo z njegovimi potrebami, pri čemer pa se s pojasnili, specificiranjem, usklajevanjem in dodatnimi informacijami ponudbe ne smejo spreminjati, če bi to lahko vodilo k izkrivljanju konkurence oziroma imelo diskriminatorni učinek.

Prispele ponudbe javni partner oceni na podlagi meril, ki so bila za oceno ponudb določena v javnem razpisu, nato pa izbere ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Javni partner sme od ponudnika, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, zahtevati, da pojasni nekatere elemente svoje ponudbe ali pa da potrdi zaveze, podane v svoji ponudbi, če pojasnilo ali potrditev ne pomeni spremembe ponudbe, ki bi povzročila izkrivljanje konkurence oziroma imela diskriminatorni učinek.

Javni partner sme, če se odloči za odkup dokumentov, ki celovito predstavljajo pravne, ekonomske, tehnične, okoljevarstvene ali druge pogoje za izvedbo postopka ali pomenijo kako drugače izvirno idejno rešitev, opredeliti nagrade ali plačila sodelujočim v dialogu. Pri tem se smiselno uporabi drugi odstavek 35. člena tega zakona (pravice promotorja). Nagrade in plačila je treba vključiti v izračun ocenjene vrednosti projekta.

V primeru, če se za izbor najugodnejšega ponudnika zaradi narave razmerja uporabljajo pravila zakona, ki ureja gospodarske javne službe, ima zgolj odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika obliko upravne odločbe o izbiri koncesionarja.

Če ima javno-zasebno partnerstvo naravo javnega naročila, postopka konkurenčnega dialoga ni dopustno uporabiti v primerih, ko je edino merilo najnižja cena.