20. člen
(obveznosti izvajalcev telekomunikacijskih storitev ob višji sili)
(1)
Izvajalci in uporabniki telekomunikacijskih storitev in drugi lastniki telekomunikacijske opreme morajo dati prednost prenosu sporočil, ki se nanašajo na varnost človeškega življenja, na varnost države ali na ogroženost premoženja večje vrednosti.
(2)
Znaki za nevarnost in klici v sili, sporočila in obvestila, ki se oddajajo ob nevarnosti za ladjo ali drugi plovni objekt na morju in notranjih vodah, za letalo ali ob naravnih in drugih nesrečah in pri reševanju človeških življenj, imajo prednost pri prenosu obvestil prek vseh vrst radijskih postaj in druge telekomunikacijske opreme.
(3)
V primerih iz prejšnjega odstavka je poleg dodeljenih frekvenc in določenih pogojev za radijske postaje dovoljeno uporabljati tudi druge frekvence in drugačne pogoje.