2. člen
(pojmi)
V tem zakonu uporabljeni pojmi pomenijo:
1.
Telekomunikacije so vsak prenos, oddajanje ali sprejemanje znakov, signalov, pisane besede, slike, zvoka ali sporočil po žičnih, radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sistemih.
2.
Javno telekomunikacijsko omrežje je javna telekomunikacijska infrastruktura, ki omogoča prenos signalov med določenimi omrežnimi priključnimi točkami po žicah, z mikrovalovi, po optičnih nosilcih ali z drugimi elektromagnetnimi sredstvi.
3.
Zaprto telekomunikacijsko omrežje je telekomunikacijska infrastruktura, ki se kot zaprt uporabniški sistem uporablja za zagotovitev potrebnih telekomunikacij za opravljanje lastne dejavnosti kot dopolnitev ali kot nadomestek javnega telekomunikacijskega omrežja.
4.
Omrežna priključna točka so vsi fizični priključki in njihova dostopovna tehnična specifikacija, ki so del javnega telekomunikacijskega omrežja in so potrebni za dostop do javnega telekomunikacijskega omrežja in za učinkovito povezavo skozi to javno omrežje.
5.
Telekomunikacijska oprema je oprema, ki omogoča prenos, oddajanje ali sprejemanje znakov, signalov, pisane besede, slike, zvoka ali sporočil po žičnih, radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sistemih, in povezana s telekomunikacijskim omrežjem sestavlja telekomunikacijski sistem.
6.
Terminalska oprema je oprema, namenjena za priključitev na javno telekomunikacijsko omrežje, in sicer neposredno s priključitvijo v njegovi priključni točki za medsebojno sodelovanje z javnim telekomunikacijskim omrežjem, priključena na njegovo priključno točko neposredno ali posredno, za pošiljanje, obdelovanje ali sprejemanje informacij po žičnih, radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sistemih.
7.
Telekomunikacijske storitve so storitve, katerih opravljanje obsega v celoti ali delno prenos in usmerjanje signalov po telekomunikacijskem omrežju s telekomunikacijskimi postopki.
8.
Storitve govorne telefonije so zagotavljanje neposrednega prenosa in komutacije govora v realnem času med omrežnimi priključnimi točkami komutiranega javnega telekomunikacijskega omrežja, kjer lahko vsak uporabnik uporablja opremo, priključeno na tako omrežno priključno točko, za komuniciranje z drugo omrežno priključno točko; ta pojem ne vključuje storitev mobilne govorne telefonije.
9.
Priključnina je znesek, ki ga plača naročnik javnih telekomunikacijskih storitev za pridobitev naročniškega priključka ob vzpostavitvi naročniškega razmerja.
10.
Naročnina je enotna pristojbina, ki jo plačuje naročnik javne telekomunikacijske storitve mesečno ali ob drugačnih točno določenih časovnih presledkih.
11.
Izvajalec telekomunikacijskih storitev je pravna ali fizična oseba, ki izvaja telekomunikacijske storitve po pogojih tega zakona.
12.
Uporabnik telekomunikacijskih storitev je pravna ali fizična oseba, ki uporablja storitve izvajalcev telekomunikacijskih storitev.
13.
Naročnik je pravna ali fizična oseba, ki sklene naročniško razmerje z izvajalcem javnih telekomunikacijskih storitev.
14.
Storitve podatkovnih telekomunikacij so za javnost tržno zagotovljene paketno in vodovno komutirane podatkovne storitve neposrednega prenosa podatkov med omrežnimi priključnimi točkami komutiranega telekomunikacijskega omrežja tako, da lahko vsak uporabnik uporablja opremo, povezano s tako omrežno priključno točko, za komuniciranje z drugo omrežno priključno točko.
15.
Storitve mobilnih in satelitskih zvez so radiokomunikacijske storitve prenosa sporočil z radijskimi postajami posredno ali neposredno med uporabniki radijskih postaj ali med njimi in uporabnikom, povezanim z omrežno priključno točko izvajalca telekomunikacijskih storitev; te storitve ne vključujejo radiodifuzijskih storitev, ki so telekomunikacijske storitve prenosa in oddajanja oziroma sprejemanja radijskih valov, ki se razširjajo v odprtem prostoru.
16.
Storitve osebnega klica so zvrst radiokomunikacijskih storitev, ki omogoča naročnikom s posebnimi prenosnimi sprejemniki, namenjenimi uporabi na določenem zemljepisnem območju, sprejemanje radijskih govorjenih ali vizualno kodiranih sporočil, ki jih oddaja katerakoli enota govorne terminalske opreme javnega telekomunikacijskega omrežja ali pa se generirajo v tem omrežju.
17.
Kabelske distribucijske storitve so telekomunikacijske storitve prenosa signalov radijskih in televizijskih programov in z njimi povezanih informacij, oddajanih iz nekega osrednjega mesta uporabnikom, ki so z njim posamič povezani s kablom ali drugimi elektromagnetnimi sistemi.
18.
Kabelske komunikacijske storitve so telekomunikacijske storitve, ki skupaj s kabelskimi distribucijskimi storitvami zagotavljajo uporabnikom tudi druge telekomunikacijske storitve.
19.
Storitve javnih telefonskih govorilnic so tržno za javnost zagotovljene telekomunikacijske storitve prenosa govora ali podatkov, ki se opravljajo z javno dostopno telekomunikacijsko opremo, nameščeno v telefonskih govorilnicah na javnih prostorih, in se zaračunavajo z žetoni ali telefonskimi karticami ali drugačnimi sredstvi za aktiviranje telefonskih aparatov z avtomatskim zaračunavanjem.
20.
Nujne storitve so telekomunikacijske storitve, namenjene zagotavljanju nemotenega delovanja organov in organizacij na področju obrambe, varnosti, zaščite in reševanja.
21.
Storitve povratnega klica (call-back services) so vse tiste storitve, pri katerih na zahtevo uporabnika iz Republike Slovenije na kakršenkoli način pride do avtomatičnega povratnega klica iz tujine na uporabnikovo telekomunikacijsko številko v Republiki Sloveniji ter se tako lahko vzpostavljajo mednarodne telekomunikacijske zveze po cenah, različnih od tistih v Republiki Sloveniji.
22.
Storitve VSAT (Very Small Aperture Terminal) so storitve prenosa elektromagnetnih signalov prek malih zemeljskih postaj z malimi satelitskimi antenami, ki se lahko postavijo na uporabnikovem zemljišču oziroma zgradbi in uporabljajo za enosmerno ali dvosmerno komuniciranje.
23.
Telekomunikacijska zveza je vzpostavljena povezava za prenos elektromagnetnih signalov po žičnih ali optičnih nosilcih ali z radijskimi signali na frekvencah do 3000 GHz.
24.
Mednarodna telekomunikacijska zveza je telekomunikacijska zveza za medsebojno povezavo javnega telekomunikacijskega omrežja naše države z ustreznim omrežjem druge države kot tudi zveza, ki medsebojno povezuje druge države s pomočjo telekomunikacijskih omrežij naše države, razen zvez, ki so izključno namenjene za neposreden javni sprejem radijskih in televizijskih signalov.
25.
Radiokomunikacije so telekomunikacije s pomočjo radijskih valov.
26.
Radiodifuzija je oddajanje in razširjanje zvokovnih oziroma televizijskih programov ali določenih drugih signalov, namenjenih za neposreden javen sprejem, v odprtem prostoru.
27.
Radijska frekvenca je fizikalna veličina, ki opredeljuje radijske valove. Radijski valovi so elektromagnetni valovi s frekvencami do 3000 GHz, ki se v prostoru širijo brez umetnega vodila.
28.
Radiofrekvenčni spekter je naravno javno dobro, ki je niz vseh radijskih frekvenc in katerega uporaba je možna na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
29.
Upravljanje radiofrekvenčnega spektra je skupek tehničnih, zakonskih in upravnih dejavnosti, ki predpisujejo učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra v državi in med Republiko Slovenijo in drugimi državami ter zagotavljajo nemoteno delovanje radiokomunikacijskih sistemov in opreme brez vpliva škodljivih motenj.
30.
Nadzor radiofrekvenčnega spektra je preverjanje celotnega radiofrekvenčnega spektra in preverjanje usklajenosti obratovanja radijskih postaj s predpisanimi karakteristikami.
31.
Radiofrekvenčni pas je del radiofrekvenčnega spektra, ki je omejen z določenima mejnima radijskima frekvencama.
32.
Razporeditev radiofrekvenčnih pasov je akt, s katerim se vpiše določen radiofrekvenčni pas v tabelo razporeditev frekvenc z namenom, da se ta radiofrekvenčni pas po določenih pogojih uporablja za eno ali več prizemeljskih ali vesoljskih radiokomunikacijskih storitev ali za radioastronomsko storitev.
33.
Radijska postaja je eden ali več oddajnikov ali sprejemnikov ali kombinacija oddajnikov in sprejemnikov z eno ali več antenami in drugo pripadajočo opremo, potrebnimi na enem mestu za opravljanje radiokomunikacijskih storitev. Sprejemniki, namenjeni izključno za sprejem zvokovnih oziroma televizijskih programov, se ne štejejo za radijske postaje.
34.
Amaterska radijska postaja je radijska postaja v radioamaterski dejavnosti, namenjena za samoizobraževanje, medsebojno komuniciranje in tehnično raziskovanje, ki ga opravljajo radioamaterji izključno iz osebnih nagibov, brez gmotnih koristi in imajo za to opravljen predpisani izpit.
35.
Škodljivo motenje je elektromagnetno motenje, ki ogroža delovanje radionavigacijskih storitev ali drugih varnostnih storitev ali resno poslabšuje, pogosto moti ali prekinja radiokomunikacijsko storitev, ki deluje v skladu s sprejetimi mednarodnimi pogodbami, s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
36.
Elektromagnetna motnja je kakršenkoli elektromagnetni pojav, ki lahko poslabša delovanje naprave, dela opreme ali sistema; elektromagnetna motnja je lahko elektromagnetni šum, neželeni signal ali sprememba v samem sredstvu razširjanja.
37.
Elektromagnetna združljivost (EMC) je sposobnost naprave, dela opreme ali sistema, da zadovoljivo deluje v svojem elektromagnetnem okolju brez vnašanja nedopustnih elektromagnetnih motenj ničemur v tem okolju.
38.
Elektromagnetna odpornost je sposobnost električne naprave, dela naprave ali sistema, da deluje brez poslabšanja kakovosti ob prisotnosti elektromagnetnih motenj.
39.
Električne naprave so vse električne in elektronske priprave vključno z opremo in napeljavami, ki vsebujejo električne oziroma elektronske sestavne dele.