39. člen
(nadzor kreditnega tveganja)
(1)
Enota za nadzor kreditnega tveganja mora biti neodvisna od osebja in enot, pristojnih za odobravanje ali obnavljanje izpostavljenosti, in mora poročati neposredno upravi in višjemu vodstvu. Enota mora biti odgovorna za oblikovanje ali izbiro, uvedbo, pregled in pravilnost delovanja bonitetnih sistemov. Enota mora redno pripravljati in analizirati poročila o rezultatih bonitetnih sistemov.
(2)
Pristojnosti enote za nadzor kreditnega tveganja so:
(a)
testiranje in spremljanje bonitetnih razredov in skupin,
(b)
izdelovanje in analiza poročil o bonitetnih sistemih,
(c)
izvajanje postopkov za preverjanje, ali so opredelitve bonitetnih razredov in skupin uporabljene dosledno v vseh oddelkih in na vseh geografskih lokacijah,
(d)
preverjanje in dokumentiranje vseh sprememb bonitetnih sistemov, vključno z razlogi za spremembe,
(e)
pregledovanje bonitetnih meril z namenom ugotavljanja, ali še vedno ohranjajo sposobnost predvidevanja tveganj. Spremembe bonitetnih sistemov morajo biti dokumentirane in shranjene,
(f)
aktivno sodelovanje pri oblikovanju ali izbiranju, uvedbi in potrditvi primernosti modelov, ki se uporabljajo v bonitetnih sistemih,
(g)
spremljanje in pregled modelov, ki se uporabljajo v bonitetnih sistemih,
(h)
nenehno pregledovanje in dograjevanje modelov, ki se uporabljajo v bonitetnih sistemih.
(3)
Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko borznoposredniška družba, ki uporablja skupne podatke, zbrane od več bank ali borznoposredniških družb v skladu z osmim in devetim odstavkom 32. člena tega sklepa, prenese na zunanje izvajalce izvajanje naslednjih nalog:
(a)
pridobivanje informacij, pomembnih za testiranje in spremljanje bonitetnih razredov in skupin,
(b)
izdelovanje in analizo poročil o bonitetnih sistemih borznoposredniške družbe,
(c)
pridobivanje podatkov v zvezi s pregledovanjem bonitetnih meril z namenom ugotavljanja, ali še vedno ohranjajo sposobnost predvidevanja tveganj,
(d)
dokumentiranje sprememb bonitetnih sistemov,
(e)
pridobivanje informacij v zvezi z nenehnim pregledovanjem in dograjevanjem modelov, ki se uporabljajo v bonitetnih sistemih.
(4)
Borznoposredniška družba, ki ravna v skladu s tretjim odstavkom tega člena, mora zagotoviti, da ima Agencija dostop do vseh pomembnih informacij od zunanjih izvajalcev, ki so potrebne za preverjanje skladnosti z minimalnimi zahtevami za uporabo pristopa IRB, in da lahko opravlja preglede na kraju samem v istem obsegu kot znotraj borznoposredniške družbe.