Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice

Banka mora imeti jasno opredeljene politike in postopke za določanje, katere izpostavljenosti je za namen izračuna kapitalskih zahtev treba vključiti v trgovalno knjigo, v skladu s kriteriji, določenimi v 9. členu tega sklepa, in ob upoštevanju sposobnosti in izkušenj, ki jih ima banka na področju upravljanja s tveganji. Skladnost s temi politikami in postopki mora biti v celoti dokumentirana in mora biti predmet rednih pregledov, ki jih izvaja služba notranje revizije.

Banka mora imeti jasno opredeljene politike in postopke za celovito upravljanje trgovalne knjige. Te politike in postopki vključujejo vsaj:

(a) opredelitev poslov, za katere banka meni, da so namenjeni trgovanju in se za namen izračuna kapitalskih zahtev vključujejo v trgovalno knjigo;

(b) obseg tistih postavk, ki se lahko dnevno vrednotijo po tekočih tržnih cenah na aktivnem, dvosmernem likvidnem trgu;

(c) za postavke, ki se vrednotijo z uporabo notranjega modela, obseg, v katerem lahko banka:

ugotovi vsa pomembna tveganja, povezana s temi postavkami,

zagotovi varovanje za vsa pomembna tveganja, povezana s temi postavkami, z instrumenti, za katere obstaja aktivni, dvosmerni likvidni trg,

izpelje zanesljive ocene za ključne predpostavke in parametre, ki se uporabljajo v notranjem modelu,

(d) obseg postavk, za katere banka lahko pripravi vrednotenje za izpostavljenosti, ki so lahko predmet doslednega zunanjega ovrednotenja, in obseg postavk, za katere se to od nje zahteva;

(e) obseg postavk, pri katerih bi lahko pravne omejitve ali druge operativne zahteve ovirale sposobnost banke, da jih v kratkem roku proda ali zanje zagotovi varovanje;

(f) obseg postavk, za katere banka lahko aktivno upravlja s tveganji, in obseg postavk, za katere se to od nje zahteva;

(g) obseg postavk, za katere banka lahko prenaša tveganje ali izpostavljenosti med bančno in trgovalno knjigo, ter kriterije za take prenose.

Banka lahko pozicije, ki predstavljajo postavke iz točk (a), (b) in (c) drugega odstavka 30. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o kapitalu) in so v trgovalni knjigi obravnava kot lastniške ali dolžniške finančne instrumente, če dokaže, da je aktivni vzdrževalec trga za te pozicije. Banka mora v tem primeru imeti ustrezne sisteme in kontrole za spremljanje trgovanja z instrumenti, ki so lahko sestavina kapitala.

Za namene tega odstavka tega člena je banka aktivni vzdrževalec trga, če lahko dokaže, da vzdržuje stalne nakupne in prodajne cene vrednostnih papirjev in da je pripravljena ter sposobna kadar koli takoj kupiti in prodati vrednostne papirje po javnih dostopnih kotacijah. Poleg tega je banka te transakcije opravljala redno in pogosto z nepovezanimi nasprotnimi strankami po tržnih cenah že najmanj eno leto.

Banka lahko postavke, ki so povezane s trgovanjem in so podobne transakcijam začasne prodaje oziroma odkupa, ter jih vključuje v bančno knjigo, za namen izračuna kapitalskih zahtev vključi v trgovalno knjigo, vendar le, če tako obravnava vse take transakcije. Za ta namen so transakcije, ki so povezane s trgovanjem in so transakcije začasne prodaje oziroma odkupa, opredeljene kot transakcije, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 9. člena in 10. člena tega sklepa, ter pri katerih obe strani posla predstavljajo denarna sredstva ali vrednostne papirje, ki jih je mogoče vključiti v trgovalno knjigo. Ne glede na to, kam se vključijo, so vse transakcije, podobne transakcijam začasne prodaje oziroma odkupa, predmet izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje nasprotne stranke (CCR).