Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice

Ovrednotenje modela EPE banke mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) model mora biti kvalitativno ovrednoten v skladu s 84. do 87. in 89. do 91. členom tega sklepa;

(b) obrestne mere, menjalni tečaji, cene lastniških finančnih instrumentov, cene blaga in drugi dejavniki tržnih tveganj se napovedujejo za dolga časovna obdobja za merjenje izpostavljenosti CCR; učinkovitost modela za napovedovanje dejavnikov tržnih tveganj se mora ovrednotiti skozi daljše časovno obdobje;

(c) modeli za ocenjevanje tveganja, ki se uporabljajo za izračun izpostavljenosti CCR za dani scenarij potencialnih izjemnih situacij, povzročenih z dejavniki tržnih tveganj, morajo biti testirani v okviru procesa ovrednotenja modela; modeli za ocenjevanje tveganosti opcije morajo upoštevati nelinearnost vrednosti opcije glede na dejavnike tržnih tveganj;

(d) model EPE mora zajemati informacije, specifične za posamezno transakcijo/posel, da izpostavljenosti združi na ravni niza pobotov; banka mora preveriti, ali so transakcije razvrščene v ustrezen niz pobotov znotraj modela;

(e) model EPE mora vključevati tudi informacije, specifične za posamezen posel, da zajame učinke kritja; upoštevati mora tekočo vrednost kritja in kritje, ki bo izmenjano med nasprotnima strankama v prihodnosti; tak model mora upoštevati naravo dogovorov o kritju (enostranskih ali dvostranskih), pogostost pozivov k doplačilu kritja, tveganje obdobja kritja, najnižji prag nepokrite izpostavljenosti, ki ga je banka pripravljena sprejeti, in najnižji znesek prenosa; tak model mora bodisi izračunati spremembe tekočih tržnih vrednosti danega zavarovanja s premoženjem ali določiti te spremembe v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih;

(f) statično testiranje za nazaj na podlagi reprezentativnih portfeljev nasprotnih strank je sestavni del procesa ovrednotenja modela; banka mora redno izvajati testiranje za nazaj na več reprezentativnih portfeljih nasprotnih strank (dejansko ali hipotetično); ti reprezentativni portfelji morajo biti izbrani glede na njihovo občutljivost na pomembne dejavnike tveganja in korelacije, katerim je banka izpostavljena.