13. člen
(Ocena prilagoditev postavk trgovalne knjige)
(1)
Glede na to, da mora banka postavke iz trgovalne knjige vrednotiti v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja za namen finančnega poročanja, mora imeti tudi ustrezne postopke za oceno prilagoditev na postavkah trgovalne knjige.
(2)
Banka mora izdelati ocene prilagoditev vrednotenja na postavkah trgovalne knjige zaradi nerealiziranih kreditnih razmikov, stroškov zapiranja pozicij, operativnih tveganj, predčasnega zapiranja pozicij, stroškov investiranja in financiranja, prihodnjih administrativnih stroškov in tveganj, ki izhajajo zaradi uporabe notranjega modela.
(3)
Če je potrebno, mora banka izdelati oceno prilagoditev tudi za manj likvidne pozicije trgovalne knjige. Pozicije lahko postanejo manj likvidne zaradi dogodkov na trgu ali zaradi razmer pri banki (npr. koncentrirane in/ali zastarele pozicije).
(4)
Banka mora vzpostaviti in vzdrževati postopke za izdelavo ocen prilagoditev za namen tekočega vrednotenja manj likvidnih pozicij. Takšne ocene prilagoditev vrednotenja se, kjer je to potrebno, dodajo spremembam vrednosti pozicije, potrebnih za namene finančnega poročanja, in morajo biti oblikovane tako, da odražajo nelikvidnost pozicije. Pri teh postopkih mora banka upoštevati več dejavnikov za namen ugotavljanja, ali je za manj likvidne pozicije trgovalne knjige treba izdelati oceno prilagoditve vrednotenja, in sicer časovno obdobje, potrebno za vzpostavitev varovanja pozicije/tveganj znotraj pozicije, nestanovitnost in povprečje razponov prodajnega/nakupnega tečaja, razpoložljivost tržnih kotacij (število in identiteta vzdrževalcev trga), nestanovitnost in povprečje trgovalnih obsegov, koncentracije na trgu, staranje pozicij, obseg, v katerem se vrednotenje opira na uporabo notranjega modela in vpliv drugih tveganj zaradi uporabe notranjega modela.
(5)
Če banka za vrednotenje postavk trgovalne knjige uporabi vrednotenje tretje osebe oziroma za vrednotenje uporabi notranji model, sama oceni, ali bo tudi zaradi tega izvedla oceno prilagoditve vrednotenja. Poleg tega banka mora oceniti potrebo po izdelavi ocen prilagoditev vrednotenja za manj likvidne pozicije in redno preverjati njihovo ustreznost.
(6)
Pri kompleksnih produktih, ki vključujejo najmanj pozicije v listinjenju in kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila, mora banka izrecno oceniti potrebo po izdelavi ocen prilagoditev vrednotenja, ki bi odražale tveganje uporabe notranjega modela zaradi morebitne napačne metodologije vrednotenja in zaradi uporabe teoretičnih (in morda napačnih) kalibracijskih parametrov v modelu za vrednotenje.