42. člen
(Metode za izračun kapitalske zahteve)
(1)
Če ima banka zagotovljeno dnevno spremljanje naložbe, ki sestavljajo premoženje CIU, potem lahko kapitalsko zahtevo za pozicijsko tveganje (splošno in posebno) namesto za pozicije v enotah CIU izračuna za pozicije v osnovnih instrumentih, v katere nalaga CIU. To kapitalsko zahtevo izračuna v skladu z metodami, določenimi v tem poglavju (v 15. do 42. členu tega sklepa), ali z internim modelom, če je pridobila ustrezno dovoljenje Banke Slovenije. Pobot med pozicijami v osnovnih instrumentih, v katere nalaga CIU, in drugimi pozicijami banke je dovoljen, če ima banka zadostno število enot CIU, ki omogočajo celoštevilčno hipotetično pozicijo v osnovnih instrumentih CIU.
(2)
Banka lahko kapitalsko zahtevo za pozicijsko tveganje (splošno in posebno) za pozicije v enotah CIU izračuna v skladu z metodami iz tega poglavja (iz 15. do 42. člena tega sklepa), ali z internim modelom, če je pridobila ustrezno dovoljenje Banke Slovenije. To kapitalsko zahtevo izračuna tako, da jo izračuna za hipotetične pozicije v finančnih instrumentih, ki sestavljajo zunanji indeks ali košarico finančnih instrumentov, ki posnema gibanje vrednosti CIU, če so izpolnjeni:
(a) namen naložbene politike CIU je, da posnema sestavo in gibanje vrednosti obstoječega zunanjega indeksa ali fiksne košarice lastniških ali dolžniških finančnih instrumentov;
(b) med dnevnimi spremembami cen enote CIU in indeksom ali košarico lastniških ali dolžniških finančnih instrumentov, ki jih CIU posnema, se lahko jasno izrazi minimalna korelacija 0,9 v obdobju najmanj šestih mesecev; korelacija v tem primeru pomeni korelacijski koeficient med dnevnimi donosi enote CIU, s katero se trguje na borzi, in indeksom ali košarico lastniških ali dolžniških finančnih instrumentov, ki jih CIU posnema.
(3)
Če banka nima zagotovljenega dnevnega spremljanja naložb, ki sestavljajo premoženje CIU, lahko izračunava kapitalsko zahtevo za pozicijsko tveganje (splošno in posebno) ob upoštevanju naslednjih pogojev:
(a) predpostavi se, da CIU v največjem dovoljenem obsegu in v okviru svoje naložbene politike najprej vlaga v vrste finančnih instrumentov, za katere obstaja največja kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje (splošno in posebno), nato pa v padajočem vrstnem redu vlaga v vrste finančnih instrumentov z manjšo kapitalsko zahtevo, dokler ne doseže skupnih investicijskih limitov. Pozicija v CIU se obravnava kot neposredna naložba v navedenih naložbah CIU;
(b) za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje upošteva največjo posredno izpostavljenost, ki jo lahko doseže prek CIU s finančnimi vzvodnimi pozicijami (leveraged positions), tako da sorazmerno poveča pozicijo v CIU do največje dovoljene izpostavljenosti v osnovne finančne instrumente, v katere vlaga CIU in ki izhajajo iz naložbene politike;
(c) kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje (splošno in posebno), izračunana v skladu s tem odstavkom, znaša največ toliko, kot je navedeno v drugem odstavku 40. člena tega sklepa.
(4)
Kapitalsko zahtevo za pozicijsko tveganje (splošno in posebno) v zvezi z naložbami v enote CIU, ki se izračuna v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena, lahko za banko izračuna in poroča tretja oseba, pod pogojem, da je izračun pravilen in pravočasen.