75. člen
(Splošno)
(1)
Banka mora izračunavati kapitalsko zahtevo za valutno tveganje, kadar skupna neto pozicija v tujih valutah in neto pozicija v zlatu, izračunani v skladu z drugim odstavkom tega člena, presegata 2% njenega kapitala. V tem primeru banka izračuna kapitalsko zahtevo za valutno tveganje tako, da vsoto neto pozicije v tujih valutah in neto pozicije v zlatu pomnoži z 8%.
(2)
Skupna neto pozicija v tujih valutah in neto pozicija v zlatu se za namen kapitalske zahteve za valutno tveganje izračuna na naslednji način:
(a) najprej se izračuna neto odprta pozicija za vsako posamezno valuto, vključno z valuto poročanja in za zlato. Ta neto odprta pozicija je vsota naslednjih postavk (negativnih ali pozitivnih):
-
neto promptna pozicija (to so vse aktivne postavke, zmanjšane za pasivne postavke, vključno z obračunanimi razmejenimi obrestmi, v posamezni valuti, za zlato pa neto promptna pozicija v zlatu),
-
neto terminska pozicija (vsa predvidena prejeta plačila, zmanjšana za vse predvidene obveznosti oziroma plačila po nestandardiziranih terminskih pogodbah na tuje valute in zlato, vključno s standardiziranimi terminskimi pogodbami na tuje valute, in zlato ter glavnica pri medvalutni zamenjavi obrestnih mer, ki ni upoštevana v promptni poziciji,
-
nepreklicne garancije (in drugi podobni instrumenti), ki bodo z veliko verjetnostjo unovčene in za katere obstaja majhna verjetnost poplačila; garancije in akreditivi v posamezni valuti, ki imajo devizno bilančno kritje v tej valuti ali kakršno koli drugačno zavarovanje, unovčljivo v tej valuti, se vključujejo v izračun neto odprte zunajbilančne pozicije v višini svojega nekritega dela; če ima banka za take garancije oziroma akreditive hkrati odobrena okvirna posojila, zajema v izračun neto zunajbilančne pozicije svojo potencialno obveznost le enkrat, čeprav je v zunajbilančni knjigovodski evidenci institucije izkazana dvakrat,
-
neto pričakovani prihodki/odhodki, ki še niso dospeli, a so že popolnoma varovani s terminskimi pogodbami na tuje valute; če se banka odloči za tako obravnavo, jo mora dosledno upoštevati,
-
neto delta vrednost za celotni znesek opcij na posamezno tujo valuto in zlato,
-
tržna vrednost drugih opcij, ki niso vezane na tuje valute in zlato.
Vsaka pozicija, ki jo je banka odprla z namenom, da se zavaruje pred neželenim učinkom spremembe tečaja na kapitalsko ustreznost v postavkah kapitala, se lahko izključi iz izračuna neto odprtih pozicij v tujih valutah. Take pozicije morajo biti netrgovalne ali strukturne pozicije. Tudi pozicije, ki so odbitna postavka pri izračunu kapitala, lahko banka izključi iz izračuna neto odprtih pozicij v tujih valutah. O izključitvi in razlogih za izključitev pozicij oziroma odbitnih postavk iz izračuna neto odprtih pozicij mora banka predhodno obvestiti Banko Slovenije.
Za izračun neto odprte pozicije se v primeru CIU upoštevajo njegove dejanske pozicije v tujih valutah. Banka se lahko zanese na poročanje tretje osebe o pozicijah v tujih valutah CIU, pri čemer mora biti zagotovljena pravilnost tega poročila. Če banka ni zmožna ugotoviti pozicij v tujih valutah CIU, se predpostavlja, da je CIU v skladu s svojo naložbeno politiko v tuje valute investiral do največjega dovoljenega obsega, tako da banka za pozicije iz trgovalne knjige upošteva največjo posredno izpostavljenost, ki bi jo lahko dosegla s finančnimi vzvodnimi pozicijami (leveraged positions) prek enotah CIU. To stori tako, da pozicijo v enotah CIU sorazmerno poveča do najvišje izpostavljenosti v osnovnih naložbenih postavkah, ki jo dovoljuje naložbena politika CIU. Predpostavljena pozicija CIU v tujih valutah se obravnava kot ločena valuta, in sicer enako kot se obravnavajo naložbe v zlatu, ob upoštevanju naslednjih popravkov:
-
če je znana smer valutne izpostavljenosti CIU, se lahko skupna dolga pozicija CIU doda skupni dolgi odprti poziciji v tujih valutah, skupna kratka pozicija CIU pa se lahko doda skupni kratki odprti poziciji v tujih valutah. Pred izračunom ni dovoljeno nobeno pobotanje med temi pozicijami.
Banka lahko pri izračunu neto odprte pozicije v posamezni valuti in zlatu uporabi neto sedanje vrednosti;
(b) nato se neto kratke in neto dolge pozicije v posamezni valuti, razen tiste, ki izhaja iz valute poročanja, ter neto dolga ali neto kratka pozicija v zlatu preračunajo v valuto poročanja na podlagi promptnih tečajev tujih valut; nato se ločeno seštejejo vse neto kratke in vse neto dolge pozicije tako, da dobimo skupno neto kratko pozicijo in skupno neto dolgo pozicijo; večja od obeh vsot predstavlja skupno neto pozicijo banke v tujih valutah.
(3)
Neto pozicije v sestavljenih valutah se lahko razdelijo na neto pozicije v valutah, ki te sestavljene valute tvorijo, in sicer po velikosti, ki odraža kvote valut v sestavljenih valutah.