Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice

Banka izračuna vrednost izpostavljenosti za finančne instrumente iz Priloge I tega sklepa z metodo tekoče izpostavljenosti, metodo originalne izpostavljenosti, standardizirano metodo (v nadaljevanju: SM) ali metodo notranjega modela (v nadaljevanju: IMM). Banka, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 7. člena tega sklepa, ne sme uporabljati metode originalne izpostavljenosti. Prav tako metode originalne izpostavljenosti ne sme uporabljati za določanje vrednosti izpostavljenosti za izvedene finančne instrumente iz točke 3 Priloge I tega sklepa.

Če je banka pridobila ustrezno dovoljenje Banke Slovenije ali pristojnega organa iz druge države članice, lahko z IMM iz 53. do 68. člena tega sklepa določa vrednosti izpostavljenosti za:

Če banka za izpostavljenost iz bančne knjige ali za izpostavljenost za CCR kupi kreditni izvedeni finančni instrument, lahko izračuna svojo kapitalsko zahtevo za varovano premoženje v skladu s 103. do 110. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih, ali v skladu z drugim odstavkom 51. člena in petim odstavkom 52. člena ali 35. in 36. členom sklepa o pristopu IRB.

Vrednost izpostavljenosti za CCR iz naslova prodanih kreditnih zamenjav v bančni knjigi, kjer se obravnavajo kot kreditno zavarovanje, ki ga daje banka, in se zanje izračuna kapitalska zahteva za kreditno tveganje za celotni nominalni znesek, je enaka nič.

Na podlagi metode tekoče izpostavljenosti, metode originalne izpostavljenosti, SM ali IMM je vrednost izpostavljenosti do določene nasprotne stranke enaka vsoti vseh vrednosti izpostavljenosti, ki so izračunane za vsak niz pobotov z navedeno nasprotno stranko.

Vrednost izpostavljenosti nič za CCR se lahko pripiše izvedenim finančnim instrumentom, poslom začasne prodaje oziroma odkupa, posoji oziroma izposoji vrednostnih papirjev ali blaga, poslom z dolgim rokom poravnave in poslom kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, ki so neporavnani s centralno nasprotno stranko, in ki jih centralna nasprotna stranka ni zavrnila. Poleg tega se vrednost izpostavljenosti nič lahko pripiše izpostavljenostim za kreditna tveganja do centralnih nasprotnih strank iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, poslov začasne prodaje oziroma odkupa, posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, poslov z dolgim rokom poravnave, poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, ki jih ima banka do centralne nasprotne stranke in so neporavnane. Izpostavljenosti CCR centralne nasprotne stranke do vseh udeležencev, s katerimi posluje, morajo biti dnevno v celoti zavarovane.

Izpostavljenosti iz naslova poslov z dolgim rokom poravnave se lahko izračunajo z uporabo metode tekoče izpostavljenosti, metode originalne izpostavljenosti, SM ali IMM, ne glede na metodo, ki je izbrana za obravnavo izvedenih finančnih instrumentov na prostem trgu in poslov začasne prodaje oziroma odkupa, posojo oziroma izposojo vrednostnih papirjev ali blaga ter poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja. Banka, ki uporablja pristop IRB, lahko pri izračunu kapitalske zahteve za posle z dolgim rokom poravnave trajno uporablja uteži tveganja, ki so predpisane v standardiziranem pristopu, ne glede na pomembnost takih pozicij.

Za metodo tekoče izpostavljenosti in za metodo originalne izpostavljenosti mora banka zagotoviti, da je nominalni (hipotetični) znesek, ki bo upoštevan, primerno merilo tveganja pogodbe/instrumenta. Če na primer pogodba določa multiplikacijo denarnih tokov, se mora nominalni oziroma hipotetični znesek za ta namen prilagoditi tako, da upošteva učinke multiplikacije na strukturo tveganja te pogodbe/instrumenta.