28. člen
(Posebno pozicijsko tveganje za dolžniške finančne instrumente, ki niso pozicije v listinjenju)
(1)
Banka mora vse neto pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, ki niso pozicije v listinjenju, izračunane v skladu s prvim odstavkom 15. člena tega sklepa, razvrstiti v ustrezne kategorije dolžniških instrumentov iz Tabele 1 v tem odstavku, in sicer glede na to, kdo je njihov izdajatelj oziroma dolžnik po njih, glede na njihovo zunanjo ali notranjo bonitetno oceno ter glede na njihovo preostalo zapadlost. Tako razvrščene neto pozicije v dolžniških instrumentih mora pomnožiti z utežmi, ki so v skladu s Tabelo 1 iz tega odstavka predpisane za posamezno kategorijo dolžniških instrumentov, v katero spadajo. Kapitalska zahteva za posebno pozicijsko tveganje, povezano z dolžniškimi finančnim instrumenti, se izračuna kot vsota tehtanih neto pozicij v dolžniških finančnih instrumentih (ne glede na to, ali so te neto pozicije dolge ali kratke).
(2)
Banka mora za dolžniške finančne instrumente, kjer obstaja povečano tveganje zaradi neustrezne solventnosti izdajatelja ali likvidnosti instrumenta, uporabiti najvišjo utež iz Tabele 1 prvega odstavka tega člena, to je 12%.