Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice

Če ni drugače določeno, se za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje stranke, ki prevzame kreditno tveganje (»prodajalec zavarovanja«), uporablja nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta. Banka se lahko odloči za uporabo nominalne vrednosti, zmanjšane za spremembo tržne vrednosti instrumenta od začetnega dne trgovanja, namesto same nominalne vrednosti kreditnega izvedenega finančnega instrumenta. Pri izračunu kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje stranke se, razen pri zamenjavi celotnega donosa (total return swap), namesto zapadlosti obveznosti upošteva zapadlost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta. Pri tem se pozicije določijo na naslednji način:

(a) zamenjava celotnega donosa za splošno pozicijsko tveganje ustvari dolgo pozicijo v referenčni obveznosti in kratko pozicijo v državni obveznici, za katero se pri standardiziranem pristopu za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja utež tveganja 0% in katere zapadlost je enaka dobi do naslednje določitve obrestne mere; hkrati za posebno pozicijsko tveganje ustvari tudi dolgo pozicijo v referenčni obveznosti;

(b) kreditna zamenjava (credit default swap) za splošno pozicijsko tveganje ne ustvari pozicije; za posebno pozicijsko tveganje pa ustvari sintetično dolgo pozicijo v obveznosti referenčnega subjekta, razen če ima izvedeni finančni instrument določeno bonitetno oceno in izpolnjuje pogoje za kvalificiran dolg (dolg kvalificiranega izdajatelja); v takem primeru se ustvari dolga pozicija v izvedenem finančnem instrumentu; če so po kreditni zamenjavi dolgovane tudi obresti ali premija, morajo biti ti denarni tokovi predstavljeni kot hipotetične pozicije v državnih obveznicah;

(c) kreditni zapis za eno samo izpostavljenost (single name credit linked note) za splošno pozicijsko tveganje ustvari dolgo pozicijo v tem kreditnem zapisu kot obrestni produkt; za posebno pozicijsko tveganje ustvari sintetično dolgo pozicijo v obveznosti referenčnega subjekta; dodatno ustvari dolgo pozicijo v obveznosti izdajatelja zapisa; če ima kreditni zapis zunanjo bonitetno oceno in izpolnjuje pogoje za kvalificiran dolg, se za posebno pozicijsko tveganje upošteva samo ena dolga pozicija;

(d) kreditni zapis za skupino izpostavljenosti (multiple name credit linked note), ki zagotavlja sorazmerno zavarovanje teh izpostavljenosti, za posebno pozicijsko tveganje poleg dolge pozicije v obveznosti izdajatelja tega kreditnega zapisa ustvari tudi pozicije v obveznostih vseh referenčnih subjektov, in sicer v zneskih, ki predstavljajo delež nominalnega zneska kreditnega zapisa, ti deli pa se določijo sorazmerno glede na delež izpostavljenosti do posameznega referenčnega subjekta v vseh izpostavljenostih, ki so sorazmerno zavarovane s kreditnim zapisom; če je možno izbrati več kot eno obveznost referenčnega subjekta, potem posebno tveganje določa obveznost z največjo utežjo tveganja; če ima kreditni zapis za več izpostavljenosti zunanjo bonitetno oceno in izpolnjuje pogoje za kvalificiran dolg, se za posebno tveganje upošteva samo ena dolga pozicija v tem kreditnem zapisu;

(e) kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi prvega neplačila ustvari pozicijo v višini nominalnega zneska v obveznosti vsakega referenčnega subjekta; če je obseg največjega plačila po kreditnem dogodku nižji od kapitalske zahteve, izračunane v skladu s prejšnjim stavkom, se lahko kot kapitalska zahteva za posebno tveganje uporabi znesek največjega plačila po kreditnem dogodku;

kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi drugega neplačila ustvari pozicijo v višini nominalnega zneska v obveznosti vsakega referenčnega subjekta, razen v eni (v tisti z najnižjo kapitalsko zahtevo za posebno tveganje); če je obseg največjega plačila po kreditnem dogodku nižji od kapitalske zahteve, izračunane v skladu s prejšnjim stavkom, se lahko kot kapitalska zahteva za posebno tveganje uporabi znesek največjega plačila po kreditnem dogodku;

če ima kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila zunanjo bonitetno oceno, prodajalec zavarovanja pri izračunu kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje upošteva bonitetno oceno samega instrumenta in uporabi ustrezne uteži tveganja za listinjenje.