21. člen
(Obravnava prodajalca zavarovanja)
Če ni drugače določeno, se za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje stranke, ki prevzame kreditno tveganje (»prodajalec zavarovanja«), uporablja nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta. Banka se lahko odloči za uporabo nominalne vrednosti, zmanjšane za spremembo tržne vrednosti instrumenta od začetnega dne trgovanja, namesto same nominalne vrednosti kreditnega izvedenega finančnega instrumenta. Pri izračunu kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje stranke se, razen pri zamenjavi celotnega donosa (total return swap), namesto zapadlosti obveznosti upošteva zapadlost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta. Pri tem se pozicije določijo na naslednji način:
kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi drugega neplačila ustvari pozicijo v višini nominalnega zneska v obveznosti vsakega referenčnega subjekta, razen v eni (v tisti z najnižjo kapitalsko zahtevo za posebno tveganje); če je obseg največjega plačila po kreditnem dogodku nižji od kapitalske zahteve, izračunane v skladu s prejšnjim stavkom, se lahko kot kapitalska zahteva za posebno tveganje uporabi znesek največjega plačila po kreditnem dogodku;
če ima kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila zunanjo bonitetno oceno, prodajalec zavarovanja pri izračunu kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje upošteva bonitetno oceno samega instrumenta in uporabi ustrezne uteži tveganja za listinjenje.