Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice

Banka mora vzpostaviti in vzdrževati sisteme in kontrole, ustrezne za zagotavljanje preudarnih in zanesljivih ocen vrednotenja postavk trgovalne knjige. Ta pravila zahtevajo, da banka zagotovi, da uporabljene vrednosti za vsako od njenih pozicij iz trgovalne knjige ustrezno odražajo trenutno tržno vrednost. Ta vrednost vsebuje ustrezno stopnjo gotovosti glede na dinamično naravo pozicij iz trgovalne knjige, glede na potrebe po preudarni pravilnosti (bonitetni trdnosti) in način delovanja ter glede na namen kapitalskih zahtev v zvezi s pozicijami iz trgovalne knjige.

Sistemi in kontrole iz prvega odstavka tega člena morajo vključevati vsaj naslednje elemente:

Banka mora postavke trgovalne knjige vrednotiti po tekočih tržnih cenah, kadarkoli je to mogoče. Vrednotenje na podlagi tekočih tržnih cen pomeni vsaj dnevno vrednotenje pozicij po dostopnih realiziranih cenah, pridobljenih od neodvisnih virov, kot so borzne cene, cene, pridobljene prek aktivnih posrednikov ali kotacije več neodvisnih uglednih borznih posrednikov.

Če vrednotenje na podlagi tekočih tržnih cen ni mogoče, mora banka pred izračunom kapitalske zahteve za tržna tveganja za vrednotenje teh postavk konzervativno uporabiti svoj notranji model.

Pri uporabi vrednotenja po tekočih tržnih cenah se upošteva načelo previdnosti v zvezi z nakupnim/prodajnim tečajem, razen če je banka pomemben vzdrževalec trga za določeno vrsto finančnega instrumenta ali blaga in lahko zaključi trgovanje po povprečnem tržnem tečaju (med nakupnim in prodajnim).

Kot vrednotenje z uporabo notranjega modela se šteje vsakršno vrednotenje, ki mora biti opravljeno na podlagi primerjave, ekstrapolirano ali drugače izračunano na podlagi vhodnih tržnih podatkov.

Če banka uporablja notranji model vrednotenja postavk trgovalne knjige, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

Poleg dnevnega vrednotenja po tekočih tržnih cenah ali vrednotenja z uporabo notranjega modela se opravi tudi neodvisen pregled cen. To je proces, s katerim se redno potrjujeta natančnost in neodvisnost tržnih cen ter vhodnih tržnih podatkov. Dnevno vrednotenje po tekočih tržnih cenah lahko opravljajo trgovci, potrjevanje tržnih cen in vhodnih podatkov za notranji model pa opravlja organizacijska enota, ki je neodvisna od trgovalne enote, in to najmanj enkrat mesečno (ali pogosteje, glede na naravo trgovalne dejavnosti). Če neodvisni viri oblikovanja cen niso na voljo ali so subjektivni, je primerno uporabiti previdnostne ukrepe, kot je prilagoditev vrednotenja.