69. člen
(Splošno)
(1)
Za namen 69. do 73. člena tega sklepa veljata naslednji opredelitvi pojmov:
(a) "nasprotna stranka" je fizična ali pravna oseba, ki lahko sklene pogodbo o pobotu;
(b) "pogodba o pobotu med različnimi kategorijami produktov" je pisna dvostranska pogodba med banko in nasprotno stranko, ki vzpostavi eno pravno obveznost, s katero so zajete vse vključene dvostranske okvirne pogodbe in transakcije, ki spadajo v različne kategorije produktov.
(2)
Za pobot med različnimi kategorijami produktov se kot različne kategorije produktov štejejo:
(a) posli začasne prodaje oziroma odkupa, posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga,
(b) posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja,
(c) instrumenti, našteti v Prilogi I tega sklepa.
(3)
Banka lahko za namen zmanjšanja tveganja upošteva naslednje vrste pogodbenega pobotanja:
(a) dvostranske pogodbe o novaciji med banko in nasprotno stranko, po kateri se obstoječe vzajemne terjatve in obveznosti, ki so predmet pogodbe o novaciji, avtomatično spremenijo na način, da med pogodbenima strankama nastane le ena zavezujoča obveznost oziroma terjatev in z nastankom te vse prejšnje obveznosti in terjatve ugasnejo;
(b) dvostranske pogodbe o pobotanju med banko in nasprotno stranko;
(c) pogodbe o pobotu med različnimi kategorijami produktov za banke, če je banka pridobila dovoljenje Banke Slovenije za uporabo IMM za transakcije, za katere se navedena metoda lahko uporablja; pobot med transakcijami, ki jih sklenejo osebe, ki so povezane na način, določen s 56. členom referenčna obveznost se v primeru stečaja poplačuje istočasno (je uvrščena pari passu) ali pozneje (je podrejena) kot osnovna obveznost, referenčna obveznost se v primeru stečaja poplačuje istočasno (je uvrščena pari passu) ali pozneje (je podrejena) kot osnovna obveznost, ZGD-1, se ne priznava za namen izračunavanja kapitalske zahteve.