90. člen
(Procesi ovrednotenja)
Banka mora imeti vzpostavljene ustrezne procese, s katerimi je zagotovljeno, da ustrezno kvalificirane osebe primerno ovrednotijo njene notranje modele, neodvisno od procesa razvoja modelov, ter da sta zagotovljeni konceptualna ustreznost modelov in primerna zajetost vseh pomembnih tveganj. Ovrednotenje mora biti izvedeno ob začetku uporabe modelov in ob vseh večjih spremembah modelov. Ovrednotenje se mora izvajati periodično, zlasti ko pride do večjih strukturnih sprememb na trgu ali v primeru sprememb sestave portfelja, zaradi česar modeli morda niso več ustrezni. Banka mora pri ovrednotenju modelov upoštevati razvoj tehnik in dobre prakse. Ovrednotenje modelov ne sme biti omejeno na testiranje za nazaj, ampak mora vključevati najmanj naslednje:
(a) testiranja, ki dokazujejo, da so vse predpostavke v zvezi z notranjimi modeli ustrezne, in da ne podcenjujejo ali precenjujejo tveganja;
(b) poleg testiranja za nazaj, določenega v 90. in 91. členu tega sklepa, mora banka izvajati tudi lastna testiranja za ovrednotenje notranjih modelov v zvezi s tveganji in strukturami svojih portfeljev;
(c) uporabo hipotetičnih portfeljev, da se dokaže, da so modeli zmožni upoštevati posebne strukturne okoliščine, ki bi lahko nastale, kot sta na primer večje bazično tveganje in tveganje koncentracije.