84. člen
(Splošno)
Banka, ki uporablja notranje modele za izračun kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in/ali tveganje spremembe cen blaga, mora izpolnjevati naslednje kvalitativne standarde:
(a) notranji model mora biti vgrajen v dnevni proces upravljanja s tveganji in se mora uporabljati kot podlaga za poročanje višjemu vodstvu o izpostavljenosti tveganjem;
(b) mora imeti enoto za upravljanje s tveganji, ki mora biti organizacijsko in operativno neodvisna od enot, ki se ukvarjajo s trgovanjem, in mora poročati neposredno višjemu vodstvu banke; ta enota mora biti odgovorna za oblikovanje in vzpostavitev sistema za upravljanje s tveganji, ter za izdelavo in analizo dnevnih poročil o rezultatih modela in ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti glede trgovalnih limitov; enota mora opraviti tudi začetno in tekoče ovrednotenje notranjega modela;
(c) uprava banke in višje vodstvo morata biti aktivno vključena v proces upravljanja s tveganji; dnevna poročila enote za upravljane s tveganji morajo pregledati vodilni delavci z zadostnimi pooblastili za ukrepanje v smislu zmanjšanja pozicij posameznih trgovcev in celotne izpostavljenosti tveganjem;
(d) mora imeti zadostno število zaposlenih, usposobljenih za delo z modeli na področju trgovanja, upravljanja s tveganji, revidiranja in zalednih služb;
(e) mora imeti vzpostavljene ustrezne postopke za spremljanje in zagotavljanje skladnosti uporabe modelov z dokumentiranimi notranjimi politikami in kontrolami, ki se nanašajo na celotno delovanje sistema merjenja tveganj;
(f) modeli morajo dajati zanesljive dokaze o zadostni stopnji natančnosti pri merjenju tveganj;
(g) mora pogosto izvajati programe testiranja izjemnih situacij; rezultate tega testiranja mora pregledati višje vodstvo in se morajo odražati v sprejetih politikah in limitih trgovanja; kadar testiranja izjemnih situacij razkrijejo posebno občutljivost na določene okoliščine, mora banka nemudoma sprejeti ukrepe za ustrezno obvladovanje teh tveganj; testiranje izjemnih situacij se zlasti nanaša na nelikvidnost trgov v izjemnih tržnih pogojih, tveganje koncentracije, enosmerne trge (trgi, na katerih prevladuje bodisi ponudba bodisi povpraševanje), tveganje neugodnih dogodkov in tveganje napačnega izbora stopnje neplačila (jump-to-default risk), nelinearnost produktov, pozicije, ki jih ni koristno izvršiti (deep out of the money), pozicije, ki so predmet velikega cenovnega razkoraka in druga tveganja, ki niso ustrezno zajeta z modelom VaR; testiranje izjemnih situacij mora odražati značilnosti portfeljev in čas, ki bi bil potreben za uvedbo varovanja ali obvladovanje tveganj pri zelo slabih tržnih pogojih, banka mora izvajati tudi povratno testiranje izjemnih situacij (reverse stress tests);
(h) enota za upravljanje s tveganji mora redno izvajati testiranje za nazaj;
(i) sistem merjenja tveganj mora biti predmet rednih pregledov, ki jih izvaja služba notranje revizije; pregledi morajo pokrivati delovanje enote za upravljanje s tveganji in enote, ki se ukvarja s trgovanjem; vsaj enkrat letno mora banka opraviti celovit pregled procesov upravljanja s tveganji, ki mora vključevati najmanj:
-
ustreznost dokumentiranosti sistema in procesov upravljanja s tveganji ter organizacije enote za upravljanje s tveganji,
-
vključenost merjenja tržnih tveganj v dnevno upravljanje s tveganji in celovitost sistema obveščanja vodstva,
-
proces, ki ga banka uporablja za odobravanje cenovnih modelov in sistemov vrednotenja, ki jih uporabljata enota za trgovanje in zaledna služba,
-
obseg tržnih tveganj, zajetih v modele, in ovrednotenje vseh pomembnejših sprememb procesa merjenja tveganj,
-
natančnost in popolnost podatkov o pozicijah, natančnost in primernost predpostavk za določanje nestanovitnosti in korelacij ter natančnost vrednotenja in izračunov občutljivosti na tveganja,
-
proces preverjanja doslednosti, pravočasnosti, neodvisnosti in zanesljivosti virov podatkov, na katerih temeljijo notranji modeli,
-
proces za preverjanje testiranja za nazaj, s katerim se ocenjuje natančnost modela.