(1)
V prvem odstavku 2. člena se pika na koncu sedme alinee nadomesti s podpičjem, za njim pa se dodajo nove osma, deveta in deseta alinea, ki se glasijo:
"– resna škoda zajema:
a)
smrtno kazen ali usmrtitev, ali
b)
mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca za azil v izvorni državi, ali
c)
resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada;
-
notranja zaščita pomeni zaščito v delu izvorne države oziroma v delu države zadnjega stalnega prebivališča prosilca za azil, če gre za osebo brez državljanstva, kjer ni utemeljenega strahu pred preganjanjem in utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo, če se od prosilca lahko razumno pričakuje, da bo bival v tem delu države. Pri ugotavljanju se upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca;
-
varna izvorna država je država, kjer je zagotovljena zaščita pred preganjanjem in resno škodo in:
1.
je sprejela in dejansko izvaja zakone in predpise, ki to uveljavljajo,
2.
spoštuje pravice in svoboščine, določene z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, države Sveta Evrope pa tudi pravice in svoboščine, določene z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
3.
spoštuje načelo nevračanja v skladu z Ženevsko konvencijo,
4.
ima vzpostavljen sistem učinkovitih pravnih sredstev zoper kršenje teh pravic in svoboščin,
5.
prosilec za azil ni izkazal resnih razlogov, da glede na osebne okoliščine zanj ni varna izvorna država.".
(2)
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Minimalni skupni seznam varnih izvornih držav določi Evropski Svet. Seznam dodatnih varnih izvornih držav lahko določi Vlada Republike Slovenije.".