Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena smejo gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, in izletniške kmetije na teh območjih, obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.). Obratovanje izven tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas.
Ne glede na določbe iz prejšnjega odstavka, lahko samoupravna lokalna skupnost v aktu, sprejetem na podlagi tretjega odstavka 12. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 26/14 – ZKme-1B in 52/16; v nadaljnjem besedilu: ZGos), v primerih revitalizacije mestnih jeder, izboljšanja privlačnosti naravnih in kulturnih znamenitosti ali spodbujanja gospodarskega razvoja določenega območja za gostinske obrate iz prejšnjega odstavka določi redni obratovalni čas v skladu s prvim odstavkom 3. člena. Pri tem mora upoštevati bistvene okoliščine določenega območja, kot so na primer: namenska raba določenega območja, vrsta gostinskega obrata, zaprti ali odprti tip gostinskega obrata. Obratovanje izven tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas.
Gostinec oziroma kmet lahko v primerih iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter prvega in drugega odstavka tega člena obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa občine, ki o tem odloča na podlagi meril, sprejetih na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZGos. Izdajo soglasja lahko veže na vnaprej določeno časovno obdobje ali na izpolnjevanje določenih pogojev in ga ob neizpolnitvi teh pogojev tudi prekliče.
Za gostinstvo pristojni organ občine mora pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka upoštevati potrebe gostov in značilnosti območja, kjer je gostinski obrat oziroma kmetija.