Komisija oziroma pooblaščena oseba je dolžna poskrbeti za to, da se premoženje, ki je predmet razpolaganja, oceni. S cenitvijo ugotovljena vrednost premoženja predstavlja izhodiščno ceno pri nadaljnji izvedbi izbrane metode razpolaganja. Cenitev mora biti izvedena pred sprejemom posameznega programa.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ni potrebna cenitev, če komisija ali pooblaščena oseba utemeljeno ugotovi, da bi bili stroški cenitve nesorazmerni z vrednostjo premične stvari. Za nesorazmerne stroške se šteje, če stroški cenitve presegajo polovico tržne vrednosti nove istovrstne premične stvari ali polovico pričakovane kupnine.